Trumpove carine so prestrašile vlagatelje. O strahu na trgih jasno priča indeks volatilnosti VIX, ki mu pravijo tudi indeks strahu. V petek je imel v prvi polovici dneva vrednost okoli 33, potem ko je Kitajska napovedala povračilne 34-odstotne carine, pa se je povsem približal vrednosti 40, kar je najvišje letos in tudi v zadnjem letu. Naj to vrednost postavimo v kontekst: letos je v povprečju znašal manj kot 19, najniže pa je bil letos 14. februarja, ko je imel vrednost 14,77 (v zadnjem letu je bil najnižje maja 2024 pri vrednosti 11,86).
Narašča torej strah med vlagatelji, po mnenju poznavalcev pa tudi tveganje za recesijo. Ekonomisti menijo, da bodo kratkoročne posledice ukrepov ameriškega predsednika verjetno višje cene v ZDA in počasnejša rast ali morda celo recesija.
"Če se te carine obdržijo, se bo gospodarstvo upočasnilo," je za Bloomberg dejala Mary Ann Bartels iz Sanctuary Wealtha in dodala: "Ne glede na to, ali gre za recesijo ali ne, je jasno, da gospodarstvo ZDA in po svetu drvi v upočasnitev. Skriti se ni mogoče – le na trge s fiksnim donosom."
Preberi še

Xi Jinping vrača udarec: Odgovarja s 34-odstotnimi carinami
Kitajska je za Kanado in Mehiko med največjimi in najpomembnejšimi izvoznimi trgi za ZDA.
04.04.2025

Kako naj se Evropa odzove na carine? Frangež: Ne bi hitel na cesto norosti!
Evropa bi se morala na ameriški protekcionizem odzvati umirjeno, meni državni sekretar Matevž Frangež.
04.04.2025

Zbrali smo slovenske odzive na ameriške carine
Posledice carin bi lahko bila tudi odpuščanja, vse glasneje se govori o možnosti recesije.
03.04.2025

Evropa vrača udarec: Berlin in Pariz si prizadevata za agresiven odziv
Nekateri evropski voditelji so že napovedali povračilne ukrepe, drugi ubirajo povezovalni ton.
03.04.2025

Evropske borze tonejo, izjema ni niti ljubljanska
Evropske borze so se v današnjem trgovanju obarvale rdeče.
03.04.2025
JPMorgan Chase & Co. napoveduje, da bo ameriško gospodarstvo letos zdrsnilo v recesijo, pri čemer upošteva verjetni vpliv carin, ki jih je ta teden napovedala administracija predsednika Trumpa. Ameriški finančni minister Scott Bessent je še ob koncu tedna miril, da tega scenarija ne vidi in da recesije ni treba vračunavati v borzne tečajnice. Bloomberg je tudi poročal, da naj bi stik z Belo hišo zaradi nedavnih ameriških carin navezalo že več kot 50 držav.
S težavami se srečuje tudi gospodarstvo Kitajske. Ali zdaj grozi recesija tudi ZDA, pa Evropi in Sloveniji? Komentirajo tisti, ki redno spremljajo dogajanje na trgih.
Ven Florjančič, upravljavec premoženja pri NLB Skladih
"V tem trenutku je težko govoriti o neposredni recesiji v ZDA, saj glavni makroekonomski kazalniki – kot so zaposlenost, potrošnja in dobički podjetij – še vedno ostajajo razmeroma solidni, čeprav že opažamo umirjanje rasti. Uvedba obsežnih carin lahko negativno vpliva na podjetniške investicije (capex) in zmanjša gospodarsko aktivnost, saj podjetja v takem okolju pogosto prevzamejo bolj previdno, obrambno strategijo. Trg trenutno zaznamuje povečana negotovost, zato bodo prihodnja pogajanja med ZDA in glavnimi trgovinskimi partnericami imela odločilen vpliv na smer delniškega trga gospodarstva in razpoloženje potrošnika."
Lojze Kozole, analitik borzne posredniške hiše Ilirika
"Govoriti o večji recesiji v ZDA ali globalno je mnogo prezgodaj, bolj verjetna je sčasoma stagnacija, predvsem v ZDA, kjer so porabniki tam že pod pritiskom. A ker je več kot polovica Američanov volila za to politiko, je možno, da se zaradi trenutnega dogajanja sentiment paradoksalno ne zamaje pretirano."
Tilen Šarlah, analitik družbe Acex
"Pričakovanja so precej črnogleda, pojavlja se možnost globalne recesije in stagflacije, ki je pojav nizke gospodarske rasti in visoke inflacije. Vlagatelji so postali zelo previdni, kar se vidi po odtekanju kapitala iz bolj tveganih naložb v varnejše. Kratkoročno je seveda zaznati odliv kapitala s finančnih trgov, to je proces, ki je v teku že nekaj tednov. Dolgoročno bodo vlagatelji počasi prišli na nazaj, saj bo kapital začel iskati podcenjen naložbeni razred, vprašanje pa je, kakšna škoda bo na makroravni do takrat že narejena. Vpliv na surovinske trge bo različen, skupni imenovalec vseh pa je povišanje stroškov in zmanjšanje povpraševanja."
Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS)
Evropska unija (EU) je lani v ZDA izvozila za 530 milijard evrov blaga, kar je približno tri odstotke bruto domačega proizvoda EU, z vidika dodane vrednosti pa je bil delež približno 1,5-odstoten: "Z makroekonomskega vidika to ne pomeni, da bi zaradi teh učinkov mi padli v neko recesijo."
Marjan Trobiš, Združenje delodajalcev Slovenije, direktor Boxmark Leatherja
Po njegovem mnenju bi lahko v marsikaterem podjetju prišlo do zastojev: "Če ni dovolj izdelanih dobavnih verig, ki se porušijo, bodo tovarne stale, to pa pomeni manjši promet in – recesijo."