Trumpove sankcije spodkopavajo Putinov vpliv na Balkanu

Ko so prejšnji mesec udarile zadnje ameriške sankcije proti ruski naftni industriji, se je Bolgarija soočila z nujno težavo. Eno od podjetij, na katero so bile usmerjene sankcije, Lukoil PJSC, je imelo v lasti največjo naftno rafinerijo v državi, kar je zapuščina tesnih vezi z Moskvo.

Vlada se je odločila zaseči obrat Neftohim v bližini Črnega morja in druga sredstva Lukoila. Delničarjem je odvzela vse pravice in imenovala upravitelja za pogajanja o morebitni prodaji. Parlamentarni odbor je potreboval le 26 sekund, da je razveljavil 26 let lastništva in podprl potezo pred bližajočim se ameriškim rokom za rešitev.

Nepričakovan preobrat dogodkov je privedel do največjega udarca za ruski gospodarski vpliv na Balkanu v zadnjih desetletjih. Ukrepi predsednika Donalda Trumpa proti ruskim naftnim podjetjem so posegli v jedro moči Kremlja v regiji, kjer se Vzhod in Zahod že stoletja borita za vpliv.

V Srbiji vlada razmišlja o odkupu naftne in plinske družbe Naftna Industrija Srbije AD, s čimer bi prevzela nadzor od ruskega lastnika Gazprom PJSC. Predsednik Aleksandar Vučić se želi izogniti nacionalizaciji, vendar mora Washington prepričati o svojih namerah, da se znebi Gazproma, da bi se izognil sankcijam, ki bi lahko škodovale njegovi državi.

V Bolgariji politiki in analitiki že leta izražajo zaskrbljenost zaradi nesorazmernega ruskega deleža v gospodarstvu, zlasti v energetiki. Lukoil se je pritoževal nad političnim pritiskom, da bi prodal svojo rafinerijo in 220 bencinskih črpalk, razporejenih po vsej državi. Vendar se do zdaj ni zgodilo nič.

"Jedro ruskega vpliva temelji na energetski prevladi prek nafte in plina, ostankih sovjetskih časov, ki se leta niso prekinili," je dejal Ruslan Stefanov, glavni ekonomist Centra za preučevanje demokracije v Sofiji. "Veliko tega je zdaj izginilo. To so zadnji izdihi, zato povzročajo toliko tesnobe."

Uradniki v Sofiji in Beogradu so spoznali, da je bivanje v ruski orbiti postalo nevzdržno po obsežni invaziji Vladimirja Putina na Ukrajino februarja 2022.

Bolgarija je članica Evropske unije, ki bo kmalu sprejela evro, Srbija pa se nekega dne želi pridružiti bloku. Vendar so to vlade, ki jih vežeta zgodovina in odvisnost od ruske energije, odlašale.

Po stoletjih tesnih vezi se je ruska gospodarska moč v obeh državah leta 1999 povečala. Lukoil je kupil Neftohim, zdaj največje bolgarsko podjetje. Srbija se je medtem znašla v izolaciji, potem ko jo je Nato bombardiral, da bi prisilil njeno vojsko, da zapusti Kosovo, s čimer se je končala zadnja večja krvava balkanska vojna. Rusija je postala ključni zaveznik pri podpori srbske zavrnitve priznanja neodvisnosti Kosova.

Sprememba je posledica pritiska ZDA, ker EU nima ustreznega vpliva, je dejal Stefanov. Brez sankcij se to ne bi zgodilo, je dejal.

Ko bo prizadevanje za izgon ruskih naftnih velikanov iz Bolgarije in Srbije končano, bo to pomagalo nevtralizirati Putinov vpliv, meni Mario Bikarski, višji analitik za Evropo pri raziskovalnem podjetju Verisk Maplecroft. To se dogaja v času, ko so se "priložnosti za lobiranje in druge oblike sodelovanja s političnimi in poslovnimi elitami zmanjšale," je dejal.

Bolgarske vezi z Rusijo so globoke. Leta 1878 si je v rusko-turški vojni priborila neodvisnost od otomanske oblasti, dogodek, ki ga vsako leto 3. marca obeležujejo z državnim praznikom. Domačini še vedno polagajo rože na spomenike, vključno s kipom carja Aleksandra II. v Sofiji.

Država je bila tudi najbližja zaveznica Sovjetske zveze v času komunizma, ki je dobila vzdevek 16. republika, ker se je nekdanji diktator Todor Živkov poskušal pridružiti ZSSR. Toda odnos v zadnjem času bolj temelji na koristnih poslovnih interesih kot na zgodovini.

Bolgarija je sprejela zakon, ki dovoljuje zaseg Neftohima, le nekaj ur po tem, ko je ameriško ministrstvo za finance 7. novembra trgovca z blagom Gunvor označilo za potencialnega kupca mednarodnih sredstev Lukoila kot "lutko Kremlja".

Deset dni pozneje je vladno imenovani upravitelj podjetja Rumen Spetsov uradno prevzel vodenje. Nekdanji vodja davčne uprave in prvak v bodybuildingu je s svojim imenovanjem pomagal Bolgariji prepričati ZDA, da nobeno financiranje iz lokalnega poslovanja Lukoila ne gre nazaj v Rusijo.

To je Neftohimu omogočilo, da si je zagotovil odlog za nadaljevanje delovanja do aprila. Če rafinerija ne spremeni lastništva, bo vlada zaprosila za še šest mesecev odloga, je dejal premier Rosen Željazkov. V nasprotnem primeru bo denar od prodaje šel na račun, do katerega Lukoil med sankcijami ne bo imel dostopa.

Morebitni kupci iz ZDA, Evrope in Perzijskega zaliva so že izrazili zanimanje. Lukoil je v sredo sporočil, da sprejema "vse potrebne ukrepe" za prodajo rafinerije Neftohim, njenega omrežja bencinskih črpalk in drugih sredstev v Bolgariji.

"Vprašanje ni, ali se bo prehod iz ruskega lastništva sčasoma zgodil – bo se," je dejal Ilian Vassilev, ki je leta 2000 takoj po privatizaciji Neftohima postal bolgarski veleposlanik v Moskvi. "Pravo vprašanje je, ali bo Bolgarija oblikovala ta proces – ali pa ga bodo oblikovale sile, ki so povsem zunaj njenega nadzora."

Bo Srbija podržavila NIS?

V Srbiji so razmere manj jasne. Rafinerija nafte NIS, ki je v ruski lasti, je prejšnji mesec izgubila zaloge nafte, potem ko je poteklo več ameriških izvzetij od sankcij. Predsednik Vučić je Gazprom pozval, naj najde kupca, da bi se izognil nacionalizaciji podjetja. Gazprom je ZDA pozval, naj podaljšajo obratovalno dovoljenje NIS-a, medtem ko poskušajo nadzor prenesti na tretjo osebo.

Vendar ima NIS zaloge nafte le za približno teden dni, preden bo morala vlada poseči v svoje rezerve ali kupiti surovo nafto od drugih, dražjih destinacij. Zaradi tega je bolj verjetno, da se bo Vučić odločil za zaseg rafinerije. Dejal je, da je treba rešitev najti do 23. novembra.

"Če se ne bodo dogovorili o nakupni ceni, je moj predlog, da ponudimo boljšo ceno," je 16. novembra dejal Vučić. "Ne glede na to, koliko bo stalo, bomo denar našli," je dodal, da se vlada želi "izogniti zaplembi, nacionalizaciji".

Tudi to bi ogrozilo ruski vpliv v državi, ki so ga srbski nacionalisti ponovno obudili z razpadom Jugoslavije. Ravnovesje med Vzhodom in Zahodom je opredelilo voditelje, kot je Vučić, skupaj z veliko odvisnostjo od Kremlja glede plina.

Rusija bo morda poskušala ponovno pridobiti svoj gospodarski vpliv na Balkanu, vendar bo to težko, pravi analitik Bikarski.

"Tudi ko se bo vojna med Rusijo in Ukrajino končala in bodo sankcije morda odpravljene, se bo Rusija zaradi večjega nabora zanesljivejših dobaviteljev in partnerskih držav težko ponovno pridobila na energetskih trgih v regiji," je dejal. "Moskva bi morala iskati alternativne poti za ohranitev geoekonomskega vpliva v regiji."