Izrael pred usodnimi volitvami: gospodarstvo in borza rasteta, vojni račun pa se veča

Čez približno mesec in pol bodo potekale ene pomembnejših volitev tega leta. Izraelski volivci se bodo namreč odpravili na volišča na volitvah, ki jih poznavalci označujejo kot referendum o dolgoletnem voditelju države, Benjaminu Netanjahuju.

To bodo prve nacionalne volitve po Hamasovem napadu 7. oktobra 2023 in regionalnih vojnah, ki so sledile izraelskemu odzivu. Prav tako bodo tudi prve izraelske parlamentarne volitve po skoraj štirih desetletjih, ki se bodo odvile po izteku celotnega parlamentarnega mandata.

Četudi so v ospredju volitev varnostne dinamike, kot sta nerešena vojna z Iranom in odgovornost Netanjahujeve vlade za teroristični napad sedmega oktobra, bodo volitve pomembne tudi za letos cvetočo izraelsko borzo in makroekonomske smer države.

Razgreta politična jesen

Po političnih nemirih, ki so konec leta 2022 utrli pot za vrnitev Netanjahuja, je Izrael dobil svojo doslej najbolj nacionalistično in versko usmerjeno vlado. Premier z najdaljšim staležem v zgodovini Izraela se je namreč povezal z desničarskimi in ortodoksnimi judovskimi strankami, ki bližnjevzhodni državi vladajo zadnja štiri leta.

Sedanja vladajoča koalicija, ki jo sestavlja sedem strank s skupno 68 poslanskimi sedeži, je po javnomnenjskih raziskavah od zadnjih volitev izgubila podporo. Kritike so usmerjene predvsem v neuspeh pri preprečitvi napada 7. oktobra, veliko število žrtev v vojnah proti Hamasu v Gazi, Hezbolahu v Libanonu in Iranu ter nezmožnost vodstva, da bi vojaške uspehe pretvorilo v trajnejšo stabilnost.

Nezadovoljstvo javnosti povečujejo tudi prizadevanja vlade za omejevanje neodvisnosti sodstva in koncentracijo oblasti. Koalicija je tik pred parlamentarnimi počitnicami sprejela več spornih zakonov, med drugim o nadaljnjem izvzetju ultraortodoksnih judovskih moških iz služenja vojaškega roka kljub pomanjkanju vojakov, zmanjšanju pristojnosti generalnega državnega tožilca, večjem nadzoru oblasti nad mediji ter razširitvi možnosti za ločevanje študentov po spolu na univerzah.

"Volitve razumem predvsem kot referendum o Netanjahuju – ne toliko o njegovi ideologiji kot o njegovi politični odgovornosti," politični narativ pred parlamentarnimi volitvami 27. oktobra komentira mednarodni politolog Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.

Javnomnenjske ankete Netanjahujevi koaliciji ne kažejo dobro. Povprečje osrednjih javnomnenjskih raziskav s sredine julija je kazalo, da bi stranke sedanje koalicije osvojile le 51 sedežev v 120-članskem knesetu, kar je deset manj od potrebne parlamentarne večine. Netanjahujeva desničarska stranka Likud, ki ima trenutno 32 poslancev, pa bi glede na projekcije osvojila od 20 do 23 sedežev.

"Bibi zunanjo kritiko še vedno precej učinkovito prikazuje kot napad na Izrael oziroma njegovo suverenost. To pri njegovem jedru podpore še vedno deluje, precej manj pa zunaj njega. Problem zanj je predvsem 7. oktober: 68 odstotkov judovskih volivcev pravi, da bo ta pomemben dejavnik pri njihovem glasovanju. Tu se prvič resno postavlja vprašanje, ali je Bibi še vedno 'gospod varnost' ali pa je postal varnostni problem," pojasnjuje Kočan.

Likud 76-letnega premierja se za prvo mesto tesno bori z novincem na političnem parketu, stranko Jašar nekdanjega načelnika generalštaba Gadija Eisenkota. Večina anket Jašar postavlja bodisi ob bok Likudu bodisi pred njega. Politika vse več volivcev namreč ocenjuje kot primernejšega za vodenje države. Eisenkot, ki je do leta 2019 štiri leta poveljeval Izraelskim obrambnim silam, je med vojno v Gazi izgubil sina Gala in dva nečaka.

Nekdanji načelnik generalštaba velja za zmernega politika sredine znotraj razgretega izraelskega političnega parketa. Na področju varnosti naj ne bi bil pripravljen popuščati, hkrati pa poudarja spoštovanje demokratičnih institucij ter nasprotuje podrejanju državne politike verskim in nacionalističnim ciljem.

"Eisenkot je za Netanjahuja precej neugoden nasprotnik. Nekdanjemu načelniku generalštaba težko očitaš, da je 'mehak', kar zadeva varnost, hkrati pa lahko kampanjo gradi na odgovornosti za 7. oktober, državni preiskovalni komisiji, obveznosti služenja za vse, obnovi institucij in nekoliko manj ideološki zunanji politiki," pretendenta za premierski položaj komentira Kočan. Dodaja, da Eisenkot sicer nasprotuje rešitvi dveh držav, a da nasprotuje nekaterim potezam vlade na Zahodnem bregu.

Med kandidati je tudi nekdanji premier Naftali Benet, ki je svojo stranko združil s stranko sredinskega opozicijskega voditelja Jaira Lapida. Nova politična povezava se imenuje Bejahad oziroma 'skupaj', po njunem dogovoru pa bi ob oblikovanju vlade premierski položaj prevzel Benet. Opozicijska politika sta med letoma 2021 in 2022 vladala Izraelu, pri čemer je njuna krhka kolacija hitro razpadla.

"Benet in Lapid ostajata relevantna, ampak trenutno nista osrednja zgodba volitev; njun skupni projekt je izgubil precej začetnega zagona predvsem v korist Eisenkota. Zato se mi zdi pomembnejše vprašanje, kam bodo šli njuni mandati pri sestavljanju koalicije, kot pa to, ali bo eden od njiju premier," pojasnjuje politolog Kočan.

Trenutne napovedi kažejo, da Izrael po volitvah čaka novo obdobje dolgotrajne politične blokade, opozarja profesor Yossi Mekelberg iz mislišča Chatham House. "Opozicijske stranke imajo sicer več podpore kot članice sedanje koalicije, vendar večina sionističnih strank še vedno zavrača sodelovanje z arabskimi strankami, ki podporo črpajo predvsem med palestinskimi državljani Izraela. Tako stališče opoziciji preprečuje, da bi zbrala najmanj 61 poslancev, potrebnih za večino v 120-članskem knesetu," pove.

"Če volitve ne bodo prinesle precej jasnejšega izida, kot ga nakazujejo sedanje ankete, ali če eden od političnih blokov ne bo prelomil svojih predvolilnih zavez, bi se lahko Izrael po 27. oktobru znova znašel pred predčasnimi volitvami," dodaja Mekelberg.

Bloomberg Mercury

 

Glavne teme predvolilnega diskurza

Izrael je bil v zadnjih treh letih tako rekoč ves čas v vojni. Kljub izrednemu stanju v državi pa med glavnimi vprašanji na oktobrskih volitvah med judovskim prebivalstvom Izraela še vedno prevladujejo vsakdanja vprašanja, kot sta ekonomija in življenjski stroški.

"Vprašanja vsakdanjega življenja niso izginila. Ravno nasprotno. Zadnja raziskava zunanji politiki in varnosti pri judovskih volivcih pripisuje 39 odstotkov, gospodarstvu in življenjskim stroškom pa 38 odstotkov. Sledijo naborništvo ter vprašanja religije in države. Volitve bodo zato zanimiva kombinacija zelo eksistencialnih vprašanj in precej banalnega vprašanja, koliko je življenje kot tako vredno," pove Kočan.

Druga raziskava Izraelskega inštituta za demokracijo z začetka septembra je na vrh seznama skrbi Izraelcev uvrstila gospodarstvo in visoke življenjske stroške, takoj za tem pa zunanjo politiko in varnost. Gospodarstvo in visoke življenjske stroške je med dve najpomembnejši volilni temi uvrstilo 41 odstotkov vprašanih, zunanjo politiko in varnost pa 38 odstotkov.

Na področju varnosti bodo volivci presojali vlado, ki po mnenju kritikov ni izpolnila svoje temeljne naloge – zaščititi prebivalstvo –, pri čemer je Izrael še danes vpet v nerešene konflikte v regiji. Hkrati je izraelsko ravnanje v Gazi državo mednarodno izoliralo kot nikoli doslej.

Bloomberg

 

Vendar se večina opozicije na varnostnem področju, predvsem glede Irana, Libanona in Sirije, razlikuje po pristopu, ne pa po strateških ciljih, kot ocenjuje profesor Mekelberg. Diplomaciji sicer namenja nekoliko večjo vlogo, vendar večinoma ne izpodbija Netanjahujevega poudarka na vojaški sili.

"Kljub hudim spodrsljajem Netanjahujeve vlade opozicijske stranke volivcem le stežka ponujajo jasno politično alternativo. Na številnih področjih napovedujejo podobne cilje, vendar obljubljajo učinkovitejše upravljanje. To je zlasti očitno pri palestinskem vprašanju, saj večina opozicije ne želi odkrito podpreti niti rešitve dveh držav niti konca okupacije," pojasnjuje Mekelberg iz Chatham House.

"Menjava Netanjahuja ne pomeni avtomatičnega obrata izraelske regionalne politike. Glede Irana, varnostnih groženj, Gaze in tudi precejšnjega dela politike do Palestincev je konsenz širši od Netanjahuja. Menjava oblasti bi verjetneje pomenila spremembo načina vodenja, odnosa do institucij in zaveznikov ter nekaterih najbolj ideoloških politik sedanje koalicije kot pa nenaden konec izraelskih vojn," sklene Kočan s FDV.

Mekelberg pa doda, da bi bilo lahko obdobje od razpustitve kneseta do oblikovanja nove vlade še posebej nestabilno, tudi če bo za sestavo koalicije potrebnih več volilnih krogov. "Netanjahu bo kot vodja začasne vlade ohranil polna izvršilna pooblastila, vključno z možnostjo začetka novih vojaških operacij. Obstaja bojazen, da bi politično oslabljen premier z zaostrovanjem razmer v Gazi, Iranu, Libanonu ali na Zahodnem bregu poskušal znova ustvariti občutek nacionalne ogroženosti," sklene.

Gospodarska škoda vojne

Vojna je draga. Številni ekonomisti opozarjajo na vse večji pritisk na javne finance zaradi vojne pa tudi zaradi nizke udeleženosti ortodoksnih Judov, ki ne služijo v vojski in imajo nizko udeležbo na trgu dela. Ta skupnost zajema približno 14 odstotkov celotnega prebivalstva in je močno odvisna od državnih subvencij.

Izraelska centralna banka je v poročilu za leto 2025 ocenila, da je država med letoma 2023 in 2026 za vojne v Gazi, Libanonu, Siriji in drugod namenila približno 118 milijard dolarjev. Ta znesek ne vključuje vojne proti Iranu, ki se je začela konec februarja in je po podatkih finančnega ministrstva do aprila zahtevala dodatnih 11,8 milijarde dolarjev.

Samo obrambni izdatki so po podatkih izraelske centralne banke dosegli 249 milijard šeklov oziroma 84 milijard dolarjev. Njihov delež v gospodarstvu se je povečal s 5,2 odstotka BDP leta 2023 na več kot osem odstotkov leta 2024. Poleg visokih obrambnih izdatkov gospodarsko dejavnost zavirajo tudi pogosti vpoklici zaposlenih v rezerve.

Visoki vojni stroški so močno povečali tudi izraelski javni dolg. Ta po oceni finančnega ministrstva znaša okoli 480 milijard dolarjev, medtem ko je pred oktobrom 2023 dosegal 365 milijard dolarjev. Delež dolga v bruto domačem proizvodu se je od leta 2023, ko so se začele regionalne vojne, povečal s približno 61 odstotkov na 68,5 odstotka lani. MDS za letošnje leto napoveduje stopnjo v višini 69,8 odstotka.

Skrb vzbuja tudi beg možganov. Zaradi vojn in politične nestabilnosti se je v zadnjih letih močno povečalo število Izraelcev, ki se odločajo za odhod iz države. Med njimi je veliko zdravnikov, tehnoloških strokovnjakov in drugih posameznikov z visokimi prihodki. Visokotehnološki proizvodi in storitve so lani zajemali skoraj 60 odstotkov izraelskega izvoza, zaposleni v tem sektorju pa prispevajo približno tretjino vseh prihodkov od dohodnine.

Padec turizma

V prostem padu je tudi drug gospodarski sektor. Po drugem valu spopadov z Iranom marca ter posledični prekinitvi letov v Izrael in upadu števila turističnih obiskovalcev se zdi, da bo vstopni turizem v prvi polovici leta 2026 za panogo še eno izgubljeno obdobje. Število turističnih prenočitev v hotelih v prvi polovici leta 2026 se je zmanjšalo za 75 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2023, ko so tuji obiskovalci prispevali približno 5 milijonov prenočitev.

Bonitetna agencija Fitch je marca obnovila izraelsko oceno 'A' in ohranila negativne obete ob opozorilih, da bi lahko naraščajoči javni dolg ter nadaljevanje vojaških operacij zavrla gospodarsko rast in otežila zniževanje proračunskega primanjkljaja.

Fitch ocenjuje, da bodo vojne po oktobru 2023 dolgoročno oslabile potencialno gospodarsko rast, ki jo že omejujejo strukturne težave. Vpliv višjih cen nafte na izraelsko inflacijo naj bi bil razmeroma majhen.

Fiskalno konsolidacijo bi lahko otežila tudi razdrobljena in konfliktna domača politika, saj so izraelske vlade pogosto nestabilne in le redko dokončajo mandat. Fitch pričakuje, da bodo vojaški izdatki tudi leta 2026 ostali precej nad predvojnimi ravnmi zaradi poglabljanja izraelske vpletenosti v Libanonu in nadaljevanja drugih operacij. Posledično se bo letos povečal denarni primanjkljaj centralne države, leta 2027 pa naj bi se ob zmanjšanju vojaških izdatkov znova skrčil.

Bloomberg

 

Ekonomija dveh hitrosti

Kljub številnim gospodarskim težavam pa izraelsko gospodarstvo še naprej nadpovprečno raste. Mednarodni denarni sklad (MDS) je julija sicer znižal oceno gospodarske rasti Izraela za leto 2026 na 3,5 odstotka s prej napovedanih 4,8 odstotka, pri čemer je kot razlog navedel povečane regionalne napetosti.

Po navedbah MDS je gospodarstvo pokazalo odpornost kljub ponavljajočim se šokom, vendar naj bi na obete še naprej pritiskale povečana geopolitična negotovost v regiji in dolgotrajne strukturne ovire, obnovljena zaostritev regionalnih napetosti pa ostaja ključno tveganje za slabši scenarij.

Izraelska gospodarska rast naj bi se leta 2026 občutno okrepila, predvsem zaradi večje zasebne potrošnje, ki zajema približno polovico BDP, in okrevanja naložb, katerih delež znaša okoli četrtino BDP, so v analizi zapisali analitiki družbe Coface. Po upadu v letih 2023 in 2024 naj bi se okrepile tudi naložbe, zlasti v energetiko oziroma zemeljski plin, informacijsko-komunikacijske tehnologije in infrastrukturo.

Presežek na tekočem računu naj bi se zaradi večjega uvoza potrošniškega blaga in opreme letos sicer zmanjšal. Blagovna menjava bo predvidoma ostala v primanjkljaju v višini približno štirih odstotkov BDP. Storitvena bilanca naj bi po zaslugi računalniških storitev, raziskav in razvoja ter okrevanja turizma ohranila presežek blizu šestih odstotkov BDP, še ocenjujejo analitiki Coface. Proračunski primanjkljaj naj bi se leta 2026 zmanjšal zaradi hitrejše gospodarske rasti in postopnega umika začasnih vojnih izdatkov, dodajajo.

Izraelska centralna banka je medtem v ciklu rahljanja obrestnih mer. Na septembrskem znižanju je znova znižala svojo ključno obrestno mero na 3,25 odstotka, kar je tretje zaporedno znižanje stroškov zadolževanja.

Znižanje je sledilo upadu stopnje inflacije pod srednjo vrednost ciljnega razpona med enim in tremi odstotki, k čemur je največ prispeval močan šekel proti dolarju. Letna stopnja inflacije trenutno znaša 1,5 odstotka, guverner banke pa je na septembrskem srečanju poudaril, da se bo verjetno povzpela proti dvema odstotkoma. Naslednja odločitev banke je predvidena za 21. oktober, šest dni pred splošnimi volitvami.

V drugem četrtletju je izraelsko gospodarstvo kljubovalo negativnim napovedim. BDP se je namreč v letno preračunanih in sezonsko prilagojenih vrednostih povečal za 15,4 odstotka, je avgusta poročal Izraelski centralni statistični urad, kar presega srednjo oceno 8,3 odstotka iz Bloombergova ankete med osmimi ekonomisti. V prvem četrtletju se je BDP po popravljenih podatkih zmanjšal za 2,2 odstotka.

Toda gospodarski razcvet je precej ožji, kot kažejo osrednji kazalniki. Izraelska centralna banka ocenjuje, da sta prvi dve leti vojne zaradi izgubljene gospodarske aktivnosti državo stali več kot 57 milijard dolarjev. Po zadnji oceni Mednarodnega denarnega sklada je izraelsko gospodarstvo približno devet odstotkov manjše, kot bi bilo, če bi nadaljevalo predvojno razvojno pot.

Rast večinoma poganja visokotehnološki sektor, ki zaposluje le približno vsakega devetega izraelskega delavca. Plače v njem so skoraj trikrat višje od povprečja preostalega gospodarstva, večino prihodkov pa ustvarja na tujih trgih, zato je manj odvisen od domačih varnostnih razmer. Pozna se tudi pritisk na izraelske zaposlene. Glede na raziskavo Izraelskega inštituta za demokracijo približno polovica samozaposlenih Izraelcev zasluži manj kot pred izbruhom vojne.

Bloomberg

 

Cvetoča borza

Ne glede na nenehno izredno stanje in vojno pa se izraelska borza ni ustavila. Osrednji indeks telavivske borze je samo lani pridobil 52 odstotkov, kar je skoraj trikrat toliko kot ameriški indeks S&P 500.

Od začetka leta je indeks TA-35, ki sledi uspešnosti 35 največjih izraelskih kotirajočih podjetij, pridobil okoli 14 odstotkov (okoli 19 odstotkov, merjeno v lokalni valuti) – od 7. oktobra 2023 pa celo 130 odstotkov. Za primerjavo: indeks S&P 500 je v enakem obdobju narasel za okoli 77 odstotkov.

Po izračunih investicijske banke Jefferies je skupna vrednost združitev in prevzemov v letu 2025 dosegla približno 82 milijard dolarjev. K temu sta prispevala tudi največja tuja prevzema v zgodovini države: Googlov nakup podjetja za kibernetsko varnost Wiz in prevzem družbe CyberArk s strani Palo Alto Networks.

"Trgi niso pokazali le odpornosti, temveč so se gibali izjemno dobro. Lahko bi rekla, da smo priča prehodu od začetnega šoka k normalizaciji," je za CNBC povedala Karen Schwok iz investicijskega podjetja Lucid Investments. Dodala je, da tuji vlagatelji ustvarjajo vse večji delež prometa na izraelskem trgu, pri čemer se prilivi osredotočajo predvsem na tehnološka in finančna podjetja ter družbe iz obrambne industrije.

Rast indeksa TA-35 sta gonila predvsem finančna in tehnološka sektorja. Banke in zavarovalnice, ki skupaj z nepremičninskimi družbami zajemajo več kot 60 odstotkov indeksa, so bile sicer glavno gonilo rasti. Koristile so jim še vedno razmeroma visoke obrestne mere in močna domača gospodarska rast.

Dodaten zagon so prispevale tehnološke delnice, ki zajemajo skoraj 40 odstotkov širšega indeksa TA-125, saj izraelski ekosistem zagonskih podjetij še naprej privablja tuji kapital. Na obrambnem področju pa so rast vodile delnice družbe Elbit Systems. Nepremičninski in gradbeni sektor sta medtem zaostajala za preostalim trgom.

Kaj morejo vlagatelji spremljati pred volitvami?

Izraelske volitve bi lahko vrednost šekla premaknile za do tri odstotke v eno ali drugo smer, saj vlagatelji ocenjujejo možnosti za politične spremembe po večletni vladavini premierja Netanjahuja, so v nedavni analizi zapisali analitiki banke JPMorgan.

Analitiki ameriške banke menijo, da se povečuje verjetnost zmage opozicije pod vodstvom Eisenkota. Večjih sprememb fiskalne ali gospodarske politike banka ne pričakuje. Izid volitev pa bi lahko vplival na odnose Izraela z zahodnimi zaveznicami ter na odnos tujih vlagateljev do reforme pravosodja in izraelske politike na Zahodnem bregu ter v Gazi, dodajajo.

JPMorgan zmagi opozicije pripisuje 55-odstotno verjetnost. V takem primeru bi se šekel zaradi zmanjšanja skrbi glede posegov v državne institucije lahko okrepil za dva do tri odstotke. Nova Netanjahujeva zmaga bi lahko izraelsko valuto oslabila za približno tri odstotke, medtem ko bi oblikovanje široke koalicije in dolgotrajna politična negotovost tečaj verjetno ohranila blizu sedanjih ravni.

Šekel se je že v preteklosti občutljivo odzival na institucionalna tveganja. Od začetka leta 2023, ko je vlada predlagala sporno pravosodno reformo, do napada Hamasa 7. oktobra istega leta je v primerjavi z dolarjem izgubil skoraj deset odstotkov.