Znova poleti iz Maribora? Država v prenovo letališča Edvarda Rusjana

Pri poskusih oživitve delovanja mariborskega letališča Edvarda Rusjana se znova nekaj premika. Ministrstvo za infrastrukturo in energijo je ta mesec objavilo razpis za izdelavo državnega prostorskega načrta za območje letališča, ki predvideva širitev in prenovo letališke infrastrukture.

Načrt naj bi določil območja za nove letališke objekte, vključno z ureditvijo površin za gibanje letal ter drugih stavb in opremo.

Kaj prinaša novi načrt? "Konkretne prostorske ureditve, širitve in novi objekti, ki bodo vključeni v državni prostorski načrt, v tej fazi postopka še niso dokončno opredeljeni," so za Bloomberg Adria odgovorili z ministrstva za infrastrukturo.

Cilj je racionalizirati obseg načrtovanih prostorskih ureditev in se osredotočiti predvsem na posodobitev obstoječega letališča. Izhodišča med drugim predvidevajo zmanjšanje obsega načrtovanih prostorskih ureditev predvsem na javnem oziroma kopenskem delu letališča (landside), pojasnjujejo na ministrstvu, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi).

Več vprašanj kot odgovorov

Ali načrt predvideva tudi podaljšanje letališke steze? V preteklosti so namreč oživitev delovanja letališča povezovali prav z nujnim podaljšanjem steze, da bi lahko na njem pristajala večja letala.

Tudi na to vprašanje ministrstvo (še) nima konkretnega odgovora. Določitev bo odvisna od študije variant, ki bodo narejene med pripravo dokumentacije. "Zato se v tej fazi postopka do morebitnega podaljšanja vzletno-pristajalne steze oziroma drugih konkretnih ureditev manevrskih površin še ni mogoče opredeliti," pravijo na ministrstvu. 

A obenem pojasnjujejo, da nova izhodišča zaradi izpolnjevanja predpisanih tehničnih in varnostnih zahtev predvidevajo ureditev varnostne površine v smeri jugovzhoda. "Gre za površino, namenjeno zagotavljanju večje varnosti in uporabi v izrednih primerih, med drugim ob morebitnih težavah med vzletom."

 

 

Letališče Edvarda Rusjana Maribor pravzaprav leži na območju sosednje občine Hoče-Slivnica, ki jo vodi župan Marko Soršak. Ta že več kot 12 let opozarja, da je sprejetje državnega prostorskega načrta nujni pogoj za resnejši razvoj letališča. "Brez sprejetega DPN lahko govorimo le o potencialnih projektih, investitorjih in razvojnih načrtih, ki jih v praksi ni mogoče uresničiti," je za Bloomberg Adria povedal Soršak. Njegova občina sicer pri pripravi razpisa ni sodelovala.

Po njegovih besedah je prav dolgotrajnost postopkov ena izmed glavnih ovir pri privabljanju vlagateljev. "Morebitnemu investitorju danes težko ponudimo predvidljivo razvojno okolje, če mu hkrati povemo, da je za nadaljnji razvoj potreben DPN, pri čemer ni jasno, ali bo postopek zaključen v dveh ali 20 letih. Temu sledijo še postopki pridobivanja dovoljenj in druga administrativna usklajevanja. Takšna negotovost odvrača investicije in onemogoča razvoj," je povedal Soršak.

 

Ali je kakšno podjetje ali letalska družba izkazalo konkreten interes za uporabo letališča? "Zanimanje različnih gospodarskih subjektov za razvoj letališča je bil v preteklosti večkrat izražen, vendar brez jasnih prostorskih podlag in sprejetega DPN težko govorimo o konkretnih investicijskih odločitvah. Najprej moramo zagotoviti jasen in predvidljiv prostorski okvir, šele nato lahko pričakujemo resne investitorje in dolgoročni razvoj letališča," je odgovoril župan Marko Soršak.

Kratka zgodovina neuspešnih poskusov oživitve Mariborsko letališče je začelo delovati leta 1976. V 70. in 80. letih je imelo redne povezave z Beogradom, Dubrovnikom, Sarajevom in Skopjem. Tuji letalski prevozniki so v tem času letališče uporabljali predvsem za šolanje pilotov večjih potniških letal. Po razpadu Jugoslavije je letališče izgubilo večino prometa. Prvi večji poskusi oživitve so sledili po letu 2000, ko so prenovili letališko ploščad. Leta 2002 je letališče prevzel Prevent Global. Med letoma 2005 in 2006 je z mariborskega letališča redno letel Styrian Spirit – med drugim v Pariz in Salzburg – vendar je družba leta 2006 zaradi insolventnosti prenehala poslovati. Veliko upanja je vzbudil prihod Ryanaira leta 2007, ki je trikrat na teden letel med Mariborom in letališčem Londonom Stansted, vendar linija ni trajala niti leto dni. Po gospodarski krizi se je začel nov poskus oživitve. Novembra 2012 so odprli nov potniški terminal, vreden približno 15,2 milijona evrov, ki je bil deloma financiran z evropskimi sredstvi. Projektiran je bil za približno 600 tisoč potnikov na leto. Leta 2013 so obnovili še stari terminal. A infrastruktura ni prinesla pričakovanega preobrata. Leta 2015 je Adria Airways spet vzpostavila redno povezavo z Londonom in trikrat tedensko letela na letališče Southend, vendar so linijo v manj kot letu dni opustili. Leta 2016 je nato prevoznik SHS Aviation s kitajskim kapitalom prevzel podjetje Aerodrom Maribor in si prizadeval, da bi iz Maribora razvil svojo letalsko bazo. Leta 2017 je VLM Airlines vzpostavil redne povezave s Splitom in Dubrovnikom, leta 2018 pa še povezavo Maribor–München–Antwerpen. Tudi ta poskus je trajal le nekaj mesecev. Po umiku VLM je mariborsko letališče ostalo brez rednih potniških povezav. SHS Aviation je januarja 2019 odpovedal 15-letno najemno pogodbo, država pa je nato letališče predala v začasno upravljanje državni družbi DRI, ki se ji pogodba izteče konec tega leta. Država za stroške obratovanja letališča družbi DRI letno plača med 2,2 in 2,7 milijona evrov.

 

Štajerski gospodarstveniki: Letališče ima potencial

Oživitev letališča močno podpira lokalno gospodarstvo. "Letališče Edvarda Rusjana Maribor ima pomemben razvojni potencial, predvsem z vidika logistike, mednarodne povezljivosti in krepitve konkurenčnosti gospodarstva severovzhodne Slovenije," je za Bloomberg Adria povedala direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik.

Štajerska je izrazito industrijska in izvozno usmerjena regija, zato je dostopnost učinkovite prometne in logistične infrastrukture pomemben dejavnik njenega nadaljnjega gospodarskega razvoja, je pojasnila direktorica ŠGZ. Kjer njegovo prihodnost vidijo predvsem kot del "širšega multimodalnega logističnega vozlišča, ki bi povezovalo letalski, cestni in železniški promet ter ustvarjalo pogoje za razvoj tovornega prometa in spremljajočih logističnih dejavnosti." Tudi Aleksandra Podgornik je izpostavila potrebo po podaljšanju pristajalne steze.

Potezo države zato pri ŠGZ podpirajo, a opozarjajo, da "mora infrastrukturnemu načrtovanju slediti tudi jasna opredelitev poslovnega modela in dolgoročne razvojne usmeritve letališča." Želijo si dialoga z državo o razvojnih možnostih letališča, zato so ministra Vrtovca povabili k pogovorom. 

Že leta brez rednega potniškega prometa

Promet na letališču Edvarda Rusjana Maribor je v zadnjih letih zelo skromen. Dodatno ga je prizadelo neurje s točo leta 2024, zaradi česar letališče še vedno obratuje v omejenem obsegu. Letališče lahko sprejema zaključene skupine potnikov v mednarodnem posebnem zračnem prevozu, na primer čarterske polete, medtem ko mednarodnega rednega zračnega prevoza trenutno ni mogoče izvajati.

Omejitve se poznajo tudi pri številu potnikov. Leta 2023 so jih na letališču našteli 1.909, leta 2024, ko je bilo obratovanje zaradi posledic neurja večino leta že omejeno, pa le 147. Leta 2025 se je število povečalo na 516, do vključno avgusta letos pa so zabeležili 171 potnikov. Leta 2019, pred uvedbo sedanjih omejitev obratovanja, je prek mariborskega letališča potovalo 5.126 potnikov. Za primerjavo: prek letališča Jožeta Pučnika na Brniku je lani potovalo 1,59 milijona potnikov. 

Tudi tovornega prometa je na letališču Edvarda Rusjana zelo malo – v letu 2026 tovornega prometa sploh ni bilo, so sporočili z ministrstva.

Po načrtih prenove bi bilo letališče Edvarda Rusjana Maribor dimenzionirano za zmogljivost do 200 tisoč letalskih potnikov in do 50 tisoč ton letalskega tovora na leto. Gre za načrtovane zmogljivosti letališča, ne za napoved, da bo takšen obseg prometa tudi dejansko dosežen, pravijo na ministrstvu. 

Maribor ima v bližini močno konkurenco V bližini letališča Edvarda Rusjana Maribor delujeta dve večji letališči. Manj kot uro vožnje po avtocesti sta namreč oddaljeni letališči v Zagrebu in v Gradcu. Letališče Franja Tuđmana Zagreb je leta 2025 prepeljalo 4,72 milijona potnikov in pretovorilo 12.408 ton tovora. Letališče Gradec je leta 2025 zabeležilo 831.095 potnikov in 19.500 ton tovora. Obe letališči konkurirata mariborskemu pri privabljanju letalskih prevoznikov in storitvah tovornega prometa.

V prvi fazi je predviden predvsem razvoj dejavnosti vzdrževanja, popravil in obnove zrakoplovov (MRO – Maintenance, Repair and Overhaul). Dejanski razvoj potniškega in tovornega prometa pa bo odvisen od nadaljnjega razvoja letališča, povpraševanja na trgu ter poslovnih odločitev upravljavca in drugih gospodarskih subjektov.

V vsakem primeru bo do morebitne oživitve letališča z rednejšim komercialnim potniškim prometom minilo še več let. Po trenutni časovnici naj bi bil državni prostorski načrt sprejet leta 2029. Koliko bi prenova letališča lahko stala, za zdaj še ni ocenjeno, saj bo to odvisno od pripravljenega načrta.