Letalska industrija: Dubajski salon donosen tudi za slovenske dobavitelje

V Združenih arabskih emiratih se je pretekli teden končal največji letalski salon na svetu, kjer se na vsaki dve leti predstavljajo novosti v industriji, z novimi naročili pa sklepajo večmilijonski posli. Letalski šov v Dubaju zato služi kot posnetek razmerja moči med dvema večnima tekmecema in obenem odraža vitalnost trga ter industrije, ki po sprostitvi pandemskih ukrepov letos doživljata razcvet.

Prodajni rezultati Boeinga in Airbusa kažejo, da se je čezatlantski dvoboj po pandemičnem zatišju znova razplamtel. Airbus je v tretjem četrtletju dobavil 172 letal, medtem ko je Boeing obdobje sklenil s 105 letali. Podatki tekočega leta do novembra tako rišejo podobno sliko iz zadnjih nekaj let: Airbus je doslej dobavil 559 letal, kar je občutno več od Boeinga s 405.

Dubaj: Partija za Boeing, Airbus izostal

Kljub temu končni izplen dubajskega letalskega salona kaže, da si je ameriški Boeing zagotovil skoraj trikrat več naročil kot Airbus, in sicer 295 proti 86. Porast naročil je posledica doslej odloženih poslov, s katerimi so po koncu pandemskih omejitev pohiteli skoraj vsi letalski prevozniki, pri čemer izstopa zlasti azijski, v zadnjem času pa prebujajoči indijski trg. 

Indijski nizkocenovni letalski prevoznik IndiGo in konkurenčni Air India sta namreč v zadnjem letu po poročanju Reutersa oddali rekordna naročila za skupaj tisoč potniških letal.

Najnovejši podatki Mednarodnega združenja za zračni transport (IATA) tudi kažejo, da skupni potniški promet (izražen v kilometrih) že vse leto narašča, pri čemer se je ta septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 30,1 odstotka. S tem je ključni kazalec letalskega potniškega prometa že pri 97,3 odstotka kilometrine iz obdobij pred pandemijo.

Letošnji dubajski salon je po prodajnih rezultatih prelomnica v večnem dvoboju Boeing Airbus, saj Američani po letih znatnih zaostankov za evropski tekmecem te pospešeno zmanjšujejo. Po zastojih v programu 737 max, težavah s proizvodnjo letala 787 dreamliner in dobavami motorjev se je namreč lani zdelo, da so letalske družbe začele izgubljati zaupanje v ameriško letalsko znanje.

Prodajne številke razkrivajo, da je družba iz Seattla lani dobavila skupno 480 letal. To je sicer kar 41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021, a daleč od vrhunca leta 2019, ko je podjetje dobavilo 863 potniških letal.

V nasprotju z Boeingom je šlo opazno bolje evropski konkurenci, saj je Airbus lani dobavil 661 letal. S tem sicer ni dosegel načrtovanega cilja 700 letal, vendar je ta številka še vedno pomeni 8-odstotno letno povečanje v primerjavi z letom 2021.

Pa vendar tudi evropski Airbus ni brez svojih težav. Njegovi družini letal A320 neo in A220 sta sicer priljubljeni. eta 2019 je A320 prehitel Boeingovega 737 po številu naročil, čeprav je na trg vstopil 20 let po Boeingovem ozkotrupnem konkurentu. Vendar so v letošnjem letu težave v dobavni verigi in zamude pri proizvodnji omejile dobavo A320 neo do leta 2029, kar je velika ovira za naraščajoče potrebe letalskih družb, ki si prizadevajo izkoristiti porast potnikov in povečati svoje kratkoročne zmogljivosti.

Medtem ko Boeing postopoma razrešuje še od lani podedovane težave v proizvodnji in pri dobaviteljih, pa je ravno dubajski salon pokazal, da Airbusove zamude pri proizvodnji in prizemljitev letal opremljenih z motorji Pratt & Whitney, vplivajo na poslovni uspeh doslej priljubljene družine ozkotrupnih letal. Tako v Dubaju ni bilo naročeno niti eno letalo družine A320 neo, vključno z doslej priljubljenim A321XLR.

10 milijonov evrov za slovenskega dobavitelja Emirates

Med večjimi naročili, sklenjenimi v Dubaju, velja omeniti tudi 90 Boeingovih in pet Aribusovih letal za bližnjevzhodno letalsko družno Fly Emirates. Največji operater širokotrupnih letal na svetu (flota šteje 269 letal tega tipa) je z obema izdelovalcema podpisal pogodbo v skupni vrednosti 58 milijard dolarjev, s čimer je njegov portfelj naročil do leta 2035 narasel na kar 310 letal, navaja družba.

Emirates pa je prek nabav opreme za svojo obsežno floto vse bolj povezan tudi s slovenskimi dobavitelji. Tako nam je prvi mož podjetja Boxmark Leather v nedavnem pogovoru razkril, da imajo z omenjeno letalsko družbo sklenjen 10 milijonov evrov vreden posel. Povpraševanje po njihovih sedežih pa narašča: "Konec meseca letim v Dubaj, kjer bom podpisal še eno pogodbo, s katero bomo nadaljevali to uspešno zgodbo," nam je povedal Marjan Trobiš, ki je poudaril krepitev letalske industrije, v katero se pospešeno preusmerjajo tudi sami.

Razlog za preusmeritev Boxmarka tiči v pešanju evropske, zlasti nemške, avtomobilske industrije, o čemer smo na straneh Bloomberg Adria že poročali. Kot omenjeno, pa se letalska industrija po drugi plati znatno krepi. To med drugim velja tudi za donosno industrijo zasebnih letal, je povedal Trobiš: "V času pandemije so bila zasebna letala prizemljena, niso letela. To je za nas pomembna niša, saj je teh letal po svetu precej in se morajo redno servisirati, mi pa imamo licenco za letalsko industrijo." Povedal je, da je povpraševanje celo tako veliko, "da nekaterih naročil ne moremo izpolniti v predvidenem času". Poleg Emirates naj bi bili v pogovorih tudi z Lufthanso in Amercian Arilines.

Trobiš je v zvezi z Emirates dodal še, da so trenutno njihov "največji dobavitelj", saj ima družba v obnovi "40 odstotkov svoje flote".  

Kitajska zlata jama za proizvajalce

Med dubajskim letalskim salonom pa se je v aeronavtični industriji nakazoval še en pomemben tektonski premik. Tik pred težko pričakovanim srečanjem med ameriškim predsednikom Jojem Bidnom in njegovim kitajskim kolegom Xi Jinpingom je namreč Bloomberg poročal, da oblasti v Pekingu resno razmišljajo o odmrznitvi zaustavljenega nakupa večjega števila Boeingovih letal.

O morebitni sprostitvi omejitev, kar bi po oceni strokovnjakov lahko bil povod za izboljšanje odnosov med tekmicama, je za Bloomberg Adria spregovorila tudi sinologinja in predavateljica z oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti v Ljubljani Maja Veselič. Pojasnila je, da Kitajska razmišlja o nakupih Boeingovih letal, ki jih je "zamrznila leta 2019, zaradi kombinacije dveh velikih letalskih nesreč in ohlajanja odnosov med državama". Z vidika gospodarskega sodelovanja med državama gre za trenutno najbolj vročo temo, je v času srečanja menila Veselič.

Čeprav do končne odločitve še ni prišlo, je Veseličeva ocenila, da bi dogovor lahko "vodil v pogovore o znižanju nekaterih carinskih dajatev, ki jih je uvedel Trump" in ki najbolj obremenjujejo ta pomembni dvostranski odnos.  

Časopis New York Times v zvezi s tem navaja, da ima Beoing še danes v svojih skladiščih 85 letal, ki že več let čakajo na dobavo kitajskim letalskim prevoznikom. Pri Boeingovi vrnitvi na kitajski trg še zdaleč ne gre le za obstranski posel, saj bi to lahko obveljalo za pomemben tržni preboj ameriške družbe. Američani zaradi skrhanih odnosov in geopolitičnih tveganj že nekaj let donosen kitajski trg prepuščajo evropskemu Airbusu. Pred pandemijo je namreč Boeing na Kitajsko dobavljal približno tretjino proizvodnje letal tipa 737, medtem ko naj bi se ta trg v prihodnje povečal za okoli 8 tisoč potniških letal.