Ko je Volkswagen pred natanko 50 leti predstavil prvo generacijo golfa, je inovativno zasnovana in tehnično dovršena kombilimuzina čez noč postala definicija avtomobila. Das Auto, kot Nemci pravijo avtomobilu, je upravičeno postal slogan krovnega koncerna. S skoraj 315 milijardami evrov prihodkov ta velja za največjega na svetu in simbolizira nemško oziroma evropsko avtomobilsko industrijo, od katere je v veliki meri odvisna gospodarska dobrobit stare celine.
Toda Bruselj uvaja prohibicijo ključne konkurenčne prednosti industrije. Motor z notranjim zgorevanjem se namreč z letom 2035 poslavlja, saj tako nemška kot tudi evropska avtomobilska panoga prehajata izključno na elektriko. In to ne glede na to, da evropski kupci niso navdušeni nad električnimi avtomobili.
Zakaj Bruselj evropskim avtomobilskim gigantom škodi tam, kjer so doslej dominirali? Predvsem pa, kako obrat k elektromobilnosti duši nemško industrijsko lokomotivo in na široko odpira vrata izzivalcem iz daljne Azije?
Preberi še
Gospodarska varnost: Kako EU von der Leyen stopa po poti Xijeve Kitajske
Veleposlanik omenil možnost razširitve kitajskih protidampinških preiskav evropskih strateških industrijskih panog.
01.02.2024
Vrh EU-Kitajska: Zgladitev odnosov zavoljo trgovine ali zaostritev?
V evropski delegaciji predsednica Evropske komisije, predsednik Evropskega sveta in vodja diplomacije.
05.12.2023
Nemški izvoz zdrsnil najnižje po marcu 2022
Tudi podatki o zunanji trgovini kažejo, da se nemški vlak upočasnjuje.
05.02.2024
Napoved 2024: Kako obnemogel je nemški gospodarski bolnik?
Ekonomist Mitja Kovač: Težave nemškega gospodarstva posledica deindustrializacije, padec konkurenčnosti.
25.01.2024
Volkswagen v 10-milijardo rezanje stroškov
Zvišanje dobičkonosnosti otežuje manjše povpraševanja po električnih vozilih.
20.12.2023
Žrtev avtomobilske industrije za kanclerjevo preživetje
Nemško gospodarstvo ustvari 27 odstotkov BDP območja s skupno valuto, muči pa ga cel kup strukturnih težav. Ključni gospodarski kazalci, ki se po oceni finančnega analitika Tilna Šarlaha v letu 2024 gibljejo v območju recesije, kažejo, da je Nemčija vse večji mlinski kamen okoli vratu gospodarstva evroobmočja.
Z vidika industrijske proizvodnje, katere velik del predstavlja avtomobilska panoga, se je ta v Nemčiji v zadnje pol leta neprekinjeno zmanjševala, navaja Reuters. V četrtem četrtletju je upadla za 1,7 odstotka, pred tem pa za dva. Včeraj objavljeni izvozni podatki kažejo, da je ta na letni ravni upadel za 1,4 odstotka. Glavnino tega z dobrimi 15 odstotki predstavljajo avtomobili in njihovi sestavni deli. H kroničnim tegobam nemškega gospodarskega bolnika je treba prišteti še energetsko draginjo, visoke obrestne mere in stroške razogljičenja, kar se odraža v padanju produktivnosti, menijo ekonomisti.
Državni proračun za tekoče leto je konec minulega tedna le prestal preskus v Bundestagu. Potem ko je njegovo sprejemanje skoraj razklalo vladajočo koalicijo in povzdignilo rejtinge skrajne desnice, ta ohranja velik del postavk zelenega prehoda. Proračun rešen, koalicija tudi; konec dober, vse dobro? Če le ne bi fiskalna vzdržnost odnesla subvencije za nakup e-avtomobilov, ki so nujne za uveljavitev paradigmatskega obrata avtomobilske industrije. "Fiskalna politika v Nemčiji je restriktivna, kar ne spodbuja porabe gospodinjstev in investicij gospodarstva," temno plat proračunske vzdržnosti opiše ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Nemški izvoz je po podatkih nemškega statističnega urada Destatis na letni ravni upadel za 1,4 odstotka. Glavnino tega z dobrimi 15 odstotki predstavljajo avtomobili in njihovi sestavni deli.
Nemški časnik Frankfurter Allgemine navaja, kako bo umik vzpodbud po vsej verjetnosti zdesetkal prodajo električnih avtomobilov na največjem evropskem trgu. Če so Nemci lani pokupili 524.200 električnih avtomobilov, jih bodo letos brez subvencij 200.000 manj. Znatnim izgubam se nemške znamke poskušajo izogniti tako, da same ponujajo popuste v višini ukinjenih subvencij, kar zmanjšuje njihove marže. Začarni krog neravnovesij poskušajo dodatno izničiti s krčenjem stroškov poslovanja oziroma investicij, pred čemer svari Ivanc.
Finačni trgi stavijo proti elektrifikaciji avtomobila
A meč v srce avtomobilske industrije v boju z ameriško in kitajsko konkurenco ni zarila (le) nemška vlada. Kriminalka abdiciranja evropske avtomobilske industrije s trona najkonkurenčnejše in inovacijsko vitalne ima koren nekaj sto kilometrov zahodno od Berlina.
Če ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mitja Kovač tegobe nemške industrije pripisuje procesu deindustrializacije, ki je posledica "nespametne nacionalne energetske politike ter hitro padajoče konkurenčnosti in produktivnosti", pa ost kritike uperja v Bruselj.
Izpostavlja sporno "ideološko motivirano" odločitev Evropske komisije pod taktirko Ursule von der Leyen, ki je pred nedavnim uvedla naglo prepoved prodaje novih avtomobilov z motorjem z notranjim izgorevanjem do leta 2035. "Čudaške ideje EU in nemške zeleno-rdeče koalicije mora nekdo plačati," pred "birokratskimi nesmisli" svari ekonomist. Če so bili Nemci z motorjem z notranjim zgorevanjem vodilni, primat na področju e-avtomobilov pripada Kitajski. Ljudska republika je "že zdavnaj vodilna velesila", pravi. Zato "zablode zelenega prehoda" plačuje nemško gospodarstvo, preko domačih izvoznikov pa "z njim vsi mi".
Kot nezaupnico nemškemu gospodarstvu in "ozelenitvi" avtomobila gre razumeti tudi pred dnevi objavljeno novico Bloomberga, češ da ima britanskih hedge sklad Qube za dobro milijardo dolarjev kratkih pozicij v delnicah različnih nemških podjetij, vključno s Volkswagnom.
Bruselj bi elektriko, Evropejci pa klasiko
Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA navaja, da se je prodaja električnih vozil v Nemčiji decembra zmanjšala za 48 odstotkov. Časnik Süddeutsche Zeitung je po umiku subvencij kritično zapisal, da je napočil čas, ko se bo morala nemška vlada "odreči nerealnim načrtom o 15 milijonih električnih vozil do konca desetletja".
Panoga bo brez podpore subvencij le stežka zmogla preobrat in pri tem generirala dobičke in delovna mesta. Nazoren je podatek, da se je število nemških dobaviteljev avtomobilski industriji zmanjšalo z nekaj manj kot 700 na približno 615, s čimer se je zaprlo tudi 30.000 delovnih mest.
Volkswagen se na s strani politike vsiljeni poslovni model odziva z zmanjševanjem stroškov v višini 10 milijard. Tako največji evropski avtomobilski koncern kot tudi francoski Renault sta v prejšnjem tednu preložila prvo javno ponudbo delnic svojih oddelkov za razvoj električnega pogona PowerCo in Ampere.
Razlog? Povpraševanje kupcev gre v nasprotno smer od tiste, ki so si jo z delegirano e-mobilnostjo zamislili v Bruslju. Volkswagen je namreč pred dnevi objavil, da na račun padanja prodaje električarjev krepi proizvodnjo klasično gnanih modelov golf, passat in tiguan, saj povpraševanje po njih narašča. Samo novembra se je njihova prodaja na nemškem trgu povečala za 12,5 odstotka.
Ne čudi torej, da "preko 80 odstotkov trga še vedno predstavljajo komponente in sistemi za klasične motorje z notranjim zgorevanjem," kakor vidik slovenskih dobaviteljev evropski avtoindustriji pojasnjujejo pri Slovenskem avtomobilskem grozdu.
Kitajski elektrošok
Še pred petimi leti je kitajski izvoz avtomobilov predstavljal zgolj četrtino izvoza Japonske. Lansko leto pa je 300 kitajskih znamk izvozilo preko pet milijonov avtomobilov, s čimer je azijska velikanka Japonski odvzela primat največje izvoznice. V oči pa zbode dodaten mejnik: največja kitajska znamka BYD je v četrtem četrtletju prodala dobre pol milijona električnih vozil, ameriška Tesla 484.500, evropski velikan Volkswagen pa 239.500.
Če so bili Nemci z motorjem z notranjim zgorevanjem vodilni, primat na področju električnih avtomobilov pripada Kitajski. Ljudska republika je "že zdavnaj vodilna velesila", meni ekonomist Mitja Kovač. Zato zablode o zelenem prehod plačuje nemško gospodarstvo, preko domačih izvoznikov pa "vsi mi".
Če se Nemčija po oceni Šarlaha sooča z izzivi, ki so najbolj očitni "v energetsko intenzivnih panogah", kot je avtomobilska, so prav električni avtomobili tisti, kjer je tuja konkurenca najbolj silovita. Kitajsko partijsko vodstvo metodično pripravlja prehod na model gospodarskega razvoja, ki je namesto na nepremičninski trg vezan na razvoj tehnološko naprednih industrijskih panog. Ključen del slednjih so tudi električna vozila.
Petkrat večji izvoz avtomobilov v primerjavi z letom 2020, je nazoren izraz gospodarsko-razvojne strategije Pekinga. Skupni imenovalec naštetega je sicer podobno kot v primeru EU ideologija. A za razliko od Bruslja je Kitajska za krepitev državne varnosti in vojaških zmogljivosti podjetja pripravljena podpreti z zajetnimi državnimi subvencijami.
Evropska komisija poskuša na drugi strani koncernom pomagati s protisubvencijsko preiskavo kitajskih znamk, po poročanju FT pa ta razmišlja še o uvedbi dodatnih dajatev na kitajska vozila. To bi bil za popularizacijo električnega pogona v EU poleg odprave klasičnega pogona še strel v drugo koleno: kitajska poceni konkurenca namreč znižuje cene vstopnih modelov, ki so nujni za popularizacijo električnega pogona.