Domača gospodarska aktivnost je v preteklem letu naraščala zlasti zaradi poplav oziroma odprave in obnove škode, ki jo je povzročila povodenj. Tako so v svoji oceni gospodarskih gibanj v lanskem letu in v napovedi za prihodnje v svoji analizi držav regije Adria zapisali analitiki Bloomberg Adria. "Za leto 2024 pričakujemo, da se bo gospodarska rast v Sloveniji okrepila na 2,1 odstotka, na kar bo v nadaljevanju vplivala tudi povečana potrošnja gospodinjstev," so napovedali.
Skrb zbujajoče ali pa vsaj neugodno je, da je krepitev BDP v veliki meri posledica povečanja javnofinančnih izdatkov, s katerimi država poskuša sanirati poplavno škodo. Čeprav se ocene razlikujejo in spreminjajo, je te po oceni vlade za okoli 10 milijard evrov. "Od januarja do oktobra 2023 je Slovenija imela 10-odstotno povečanje javnofinančnih izdatkov v primerjavi z enakim obdobjem lani."
"Naraščanje trošenja države je mogoče pripisati povečanim naložbam v poplavno obnovo, skupaj s povečanjem transferjev gospodinjstvom (za tri odstotke na letni ravni)," so fiskalno stimulacijo BDP ocenili analitiki BBA.
Preberi še
Katero gospodarstvo se je najbolje odrezalo v letu 2023?
Med najuspešnejšimi delniškimi trgi letos japonski, saj je realno zrasel za skoraj 20 odstotkov.
24.12.2023
Banka Slovenje: Gospodarstvo izgublja popandemični zagon, a recesije ni na vidiku
Inflacija bo po napovedih prihodnje leto upadla na tri odstotke, poganjale jo bodo cene storitev.
20.12.2023
Raziskava: Evrsko območje vendarle v (blago) recesijo?
Raziskava analitikov Bloomberga napoveduje prvo recesijo evrskega območja po pandemiji.
11.12.2023
Analiza BBA: Ekspanzivna fiskalna politika in bančna likvidnost recesijski varovalki
Večji izdatki držav v regiji izničili padec povpraševanja na trgih glavnih trgovinskih partneric v EU.
11.12.2023
Fitch potrdil bonitetno oceno Slovenije; kakšno rast napoveduje?
Med izzivi za državo agencija navaja relativno visok delež dolga in strukturne reforme
21.10.2023
Maja Bednaš, Umar: 'Inflacijske plačne spirale ne zaznavamo, optimistično v 2024'
Pričakuje se rahlo okrevanje. Ne bo pa to spektakularna rast, pravi Maja Bednaš, prva dama Urada za makroekonomske raziskave in razvoj.
09.01.2024
Umar: Leta 2023 1,6-odstotna rast BDP
Tako je imel državni proračun lani 2,3 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 3,7 odstotka BDP. To je za 0,7 odstotne točke več kot leta 2022, Evropska komisija pa napoveduje, da naj bi se javnofinančni primanjkljaj v letu 2024 zmanjšal na 3,3 odstotka BDP. Tudi v 2025 naj bi upadel in obsegal 2,9 odstotka BDP, so še zapisali bruseljski uradniki v svoji napovedi. Rast slovenskega gospodarstva se bo po njihovem mnenju leta 2023 upočasnila na 1,3 odstotka, v 2024 naj bi BDP narasel na dva odstotka, v 2025 pa na 2,7.
Bloomberg Mercury
Komisija je pri svojih napovedih prav tako opozorila na poplavno obnovo, češ da bo ta verjetno "pomembno vplivala na javnofinančne projekcije". K temu Bruselj dodaja tudi morebitno reformo plačnega sistema v javnem sektorju, o kateri že nekaj časa brez vidnega napredka potekajo pogajanja s socialnimi partnerji.
V svoji jesenski napovedi so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zapisali popravek rasti BDP za 2023, in sicer navzdol. "Za 2023 predvidevamo 1,6-odstotno realno rast BDP, kar je malo manj, kot smo napovedali spomladi (1,8 odstotka), ob znatno spremenjeni višini in strukturi BDP." Razlog? Gospodarsko ohlajanje v najpomembnejših trgovinskih partnericah, zlasti Nemčiji, ki je bilo proti koncu leta izrazitejše od pričakovanj.
Stroka: Vpliv trga dela, inflacije, trgovine in geopolitike
"Gibanje slovenskega BDP je izjemno odvisno od gibanja trga dela, inflacije, mednarodne trgovine in zunanjih šokov," je v zvezi s prihodnjo gospodarsko rastjo države za Bloomberg Adria pojasnil Tilen Banko s pokojninske družbe A. Po njegovih napovedih bomo imeli v Sloveniji "zmerno okrevanje oziroma rahlo gospodarsko rast". Ob tem pravi, da se pridružuje oceni Banke Slovenije, da naj bi se "med 2024 in 2026 rast BDP spet rahlo povečala in v povprečju dosegla 2,3 odstotka".
Ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Jože P. Damijan opozarja na širše geopolitične izzive. "Ob nadaljevanju sedanje velike negotovosti zaradi ukrajinske vojne, krize na Bližnjem vzhodu in ameriških sankcij proti Kitajski je mogoče pričakovati rast slovenskega BDP nekje na ravni med 1,5 in 2,5 odstotka," ocenjuje.
Če se bodo te negotovosti zmanjšale, predvsem v primeru sklenitve miru v Ukrajini ter ponovnih dobav ruskih energentov, je mogoče pričakovati dvig gospodarske aktivnosti na raven med štirimi in petimi odstotki. "Ne smemo pozabiti, da se v Sloveniji izvajajo trije veliki infrastrukturni projekti," pravi in našteva "predor Karavanke, drugi tir Divača‒Koper in tretja razvojna os". Naštete investicije "močno poganjajo gospodarsko rast", umiritev na mednarodnih trgih pa lahko k temu doda še okoli dve odstotni točki rasti, ocenjuje poznavalec.
Banka Slovenije: Zmerna rast BDP, leta 2025 pri 2,3 odstotka
Banka Slovenije je v svojih napovedih o gibanju BDP zapisala, da sta lani makroekonomsko okolje v Sloveniji zaznamovala visoka inflacija ter izzvenevanje učinkov popandemičnega okrevanja gospodarstva. Po razmeroma visoki gospodarski rasti v preteklih dveh letih Banka Slovenije zato pričakuje, da se bo domača gospodarska rast v 2023 ustalila pri 1,3 odstotka BDP, v 2024 pa okrepila na 2,2 odstotka. Projekcija, ki jo je banka predstavila konec decembra, je bila za lansko leto za 0,7 odstotka popravljena navzdol. V letu 2025 naj bi dosegla 2,3 odstotka, leta 2026 pa naj bi se slovenska gospodarska rast ustalila okoli 2,5 odstotka.
Ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Jože P. Damijan opozarja na širše geopolitične izzive: "Ob nadaljevanju sedanje velike negotovosti zaradi ukrajinske vojne, krize na Bližnjem vzhodu in ameriških sankcij proti Kitajski je mogoče pričakovati rast slovenskega BDP nekje na ravni med 1,5 in 2,5 odstotka."
Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten je takrat pojasnila, da se je gospodarska rast v 2023 občutno umirila. Medtem ko je ohlajanje gospodarske aktivnosti izviralo iz manjše zasebne potrošnje in padca mednarodne menjave, se bosta v prihodnje povečevala trošenje gospodinjstev in izvoz. V obratnih gibanjih bodo investicije, kar je posledica evropskega večletnega finančnega okvirja VFO in višjih stroškov financiranja.
.webp){kind=icon}
