Makroekonomsko okolje v Sloveniji sta letos zaznamovala visoka inflacija ter izvenevanje učinkov popandemičnega okrevanja gospodarstva. Po razmeroma visoki gospodarski rasti v preteklih dveh letih Banka Slovenije zdaj pričakuje, da se bo domača gospodarska rast letos umirila na 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa prihodnje leto okrepila na 2,2 odstotka. V letu 2025 pa naj bi dosegla 2,3 odstotka, leta 2026 pa naj bi se slovenska gospodarska rast ustalila okoli 2,5 odstotka.
Najnovejša napoved za letošnje leto, ki so jo predstavili danes, je za 0,7 odstotne točke slabša od prejšnje, za prihodnje leto pa ostaja nespremenjena. Za leto 2025 so jo v Banki Slovenije celo nekoliko izboljšali.
Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer: "Ob majhni rasti investicij in tesnem trgu dela pričakujemo, da bo gospodarska rast ostala pod dolgoročnim potencialom. Podobno kot v Sloveniji bo tudi gospodarstvo območja evra okrevalo postopoma."
Ob zmernejši gospodarski aktivnosti se umirja tudi inflacija, ki pa bo ostala nad dvoodstotnim ciljem. Z letošnjih 7,2 odstotka naj bi se prihodnje leto spustila na tri odstotke, se rahlo dvignila na 3,1 odstotka v letu 2025 in padal na 2,1 odstotka v letu 2026. Hitrejše ohlajanje inflacije bodo omejevali predvsem stroški dela, kar bo ohranjalo pozitivni razmak med inflacijo v Sloveniji in območju evra, je ocenila viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer.
Preberi še
Vasle pojasnjuje odločitev ECB: Naši ukrepi so obrzdali inflacijo
Guverner Banke Slovenije in član sveta ECB Boštjan Vasle komentira ta teden sprejete ukrepe.
15.12.2023
Raziskava: Evrsko območje vendarle v (blago) recesijo?
Raziskava analitikov Bloomberga napoveduje prvo recesijo evrskega območja po pandemiji.
11.12.2023
Analiza BBA: Ekspanzivna fiskalna politika in bančna likvidnost recesijski varovalki
Večji izdatki držav v regiji izničili padec povpraševanja na trgih glavnih trgovinskih partneric v EU.
11.12.2023
Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten pojasnjuje, da se bo gospodarska rast letos občutno umirila. Medtem ko je tekoče ohlajanje gospodarske aktivnosti izviralo iz manjše zasebne potrošnje in padca mednarodne menjave, se bosta v prihodnje trošenje gospodinjstev in izvoz povečala in pozitivno prispevala k rasti gospodarstva. Velika bo tudi državna potrošnja.
Prav obratne bodo investicije, ki so letos ohranjale gospodarsko rast, v prihodnjih letih pa bodo manjše; predvsem kot naložbene aktivnosti države ob prehodu na večletno evropsko finančno perspektivo, zaradi višjih stroškov financiranja in tesnega trga dela.
Arjana Brezigar Masten, analitski center Banke Slovenije: "Čeprav se gospodarska rast ohlaja, ne pričakujemo tehnične recesije."
Z razmeroma počasnejšo gospodarsko rastjo se bo upočasnjevala tudi rast zaposlenosti, z lanskih treh odstotkov na 1,2 odstotka letos, nato pa naj bi se ustalila pri okoli pol odstotka. Ta ohladitev bo najbolj očitna v predelovalnih dejavnostih zaradi upada izvoznih naročil in poslabšanja poslovnega okolja. "Kljub temu ne pričakujemo rasti brezposelnosti, saj je prišlo po pandemiji do spremenjenih vzorcev, ki bi lahko do določene mere odražali tudi pri kopičenje delavcev," je ocenila Brezigar Masten.
Kopičenje delavcev na Banki Slovenije obravnavajo kot del delovne sile, ki ni polno izkoriščen v delovnem procesu. Eden od kazalnikov merjenja pojavnosti kopičenja delavcev je razkorak med gibanjem zaposlenosti in pričakovanimi gospodarskimi gibanji ter produktivnostjo.
Kot napovedujejo, bodo plače še naprej rasle: letos bo nominalna rast 11,5-odstotna, nato pa se bo umirjala in v povprečju presegala pet odstotkov. V to je vračunana tudi rast plač v javnem sektorju, o katerem se sindikati z vlado še pogajajo.
Napoved rasti z vidika tveganj uravnotežena
Medtem ko je napoved Banke Slovenije za gospodarsko rast z vidika tveganj precej uravnotežena, stvari niso tako enoznačne pri inflaciji. Napoved spremljajo negotovosti, ki so pri inflaciji še vedno nekoliko usmerjena navzgor. Ker je rast plač v Sloveniji ena najvišjih v evrskem območju, bi ob šibkejši rasti produktivnosti od predvidene lahko vodila v močnejši prenos v končne cene. To bi se odrazilo v stroškovnih pritiskih na proizvodnjo in izgubljanju izvozne konkurenčnosti gospodarstva.
Z vidika povpraševanja dodatna tveganja za višjo inflacijo in hkrati večjo gospodarsko rast pomenijo še vedno obsežna privarčevana sredstva gospodinjstev, ki bi se ob izboljšanju zaupanja lahko sprostila z večjo potrošnjo in stanovanjskimi investicijami.
Ob predpostavljenih gibanjih Banka Slovenije pričakuje, da bodo na javnofinančni položaj v prihodnjih letih vplivali predvsem izdatki za obnovo po poplavah in ukrepi za blaženje cen energentov. Ti bodo letos prehodno večali primanjkljaj države, nato pa se bo v prihodnjih letih ta ustalil pod tremi odstotki BDP.