Mednarodni denarni sklad (MDS) je prvič v enem letu zvišal obete za svetovno gospodarsko rast. Bruto domači proizvod (BDP) se bo leta 2023 po napovedih povečal za 2,9 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot v oktobrski napovedi. Najnovejša napoved ne vključuje podatkov za Slovenijo, saj je ta v sicer četrtletne napovedi večjih gospodarskih inštitucij večinoma vključena le dvakrat letno. Tudi vodilne slovenske inštitucije, ki se ukvarjajo z napovedmi, te običajno objavljajo dvakrat letno.
Po več kot osemodstotni rasti slovenskega BDP v letu 2021 naj bi lani rast upadla na približno pet odstotkov. Za letos se napovedi gibljejo vse od 0,5 do 1,8 odstotka. Razlika med najbolj pesimistično napovedjo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in najbolj optimističnima Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) in MDS je kar 1,3 odstotne točke.
Kdaj najnovejše napovedi?
Urad RS za markoekonomske analize in razvoj (Umar) bo novo napoved objavil sredi marca. To bo tudi prva posodobljena napoved za slovensko gospodarstvo. V zadnji napovedi, objavljeni septembra lani, je Umar Sloveniji za letos napovedal 1,4-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno rast.
Preberi še
Evropsko gospodarstvo ob koncu leta 2022 praktično stagniralo
Rast BDP v evroobmočju je bila lani 3,5-odstotna, v EU pa je bilo povišanje BDP 3,6-odstotno.
31.01.2023
Svetovna banka poslabšala napoved: Globalna recesija ni izključena
Svetovna banka je objavila najnovejšo napoved globalne gospodarske rasti in posvarila, da bi novi nepredvideni dogodki gospodarstvo lahko potisnili v recesijo.
10.01.2023
Goldman Sachs: Evroobmočje se bo v 2023 izognilo recesiji
BDP v evroobmočju se bo povečal za 0,6 odstotka – namesto 0,1-odstotnega padca –, menijo ekonomisti Goldman Sachsa.
10.01.2023
Pri marčni napovedi bodo upoštevali tudi sveže podatke o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju, ki jih bo sredi februarja objavil Statistični urad RS (Surs). In kako gotove so napovedi Umarja? Umar pri svoji napovedi gibanja BDP ne izpostavlja preračunane gotovosti napovedi, temveč – kot so pojasnili za Bloomberg Adria – le oceno uspešnosti napovedovanja.
V Banki Slovenije (BS) bodo naslednje napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji objavili junija. "Napoved Banke Slovenije, ki je bila objavljena decembra lani, je harmonizirana z napovedjo evrosistema, ki za evrsko območje za letos napoveduje 0,5-odstotno, za naslednje leto pa 1,9-odstotno rast BDP. Gre torej za pretežno skladne ocene makroekonomskih razmer," so pojasnili za Bloomberg Adria.
Kako zanesljive so napovedi?
Umar poleg napovedi objavlja tudi analizo natančnosti napovedi. Kot so zapisali lani, se je BDP v letu 2021 realno zvišal za 8,1 odstotka, kar je bilo več od pričakovanj vseh vključenih institucij. Najmanjšo napako je v letu 2021 tako pri pomladanski kot jesenski napovedi naredila BS (2,9 in 1,4 odstotne točke), ki svoje napovedi objavi med zadnjimi. Napaka Umarja, ki svoje napovedi objavi med prvimi, je pri pomladanski napovedi leta 2021 znašala 3,5 odstotne točke. Zelo podobne so bile tudi napake Evropske komisije in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), napake ostalih institucij pa so bile večje in so presegle štiri odstotne točke. Tudi pri jesenski napovedi so bile napake načeloma manjše pri institucijah, ki so napovedi objavile pozneje.
Običajno dvakrat letno svojo napoved objavi tudi GZS. Njihova napoved odraža osrednji scenarij prihodnjih gospodarskih gibanj v trenutku priprave napovedi. Vmesnih napovedi običajno ne razkrivajo, saj služijo predvsem kot usmeritev na osnovi tekočih podatkov in sprememb razpoloženja.
Spomladi objavljena napoved sicer najbrž ne bo bistveno višja od jesenske (1,1-odstotna rast BDP), čeprav so se okoliščine za poslovanje v zadnjih dveh mesecih pomembno izboljšale, predvsem na račun cenejših energentov in pričakovanj o hitrejši rasti povpraševanja na Kitajskem. Analitik GZS Bojan Ivanc je za Bloomberg Adria pojasnil, da vsaka napoved v grobem temelji na predhodnih podatkih, ki so predmet revizije, in aktualnih kazalnikih razpoloženja v gospodarstvu.
Bojan Ivanc, GZS: V okoli 65 odstotkih je odstopanje pri realni rasti BDP za tekoče leto okoli 0,5 odstotne točke. Pri 25 odstotkih je to odstopanje do ene odstotne točke, pri desetih odstotkih pa celo za več.
V večini primerov so napovedi za tekoče leto dokaj natančne, z daljšanjem obdobja napovedi pa natančnost upada. Izjemne situacije v svetovnem gospodarstvu, kot so velika finančna kriza, pandemija in invazija v Ukrajini, so primeri dogodkov, ki jih napovedi predhodno ne morejo vračunati v projekcije, zato je logično, da takšnim dogodkom sledijo revizije napovedi. Vseeno na dolgi rok za večino let napovedi odražajo ustrezna pričakovanja o gospodarskih gibanjih. V določenih letih so lahko sicer preveč optimistična, v določenih pa tudi preveč pesimistična, kar denimo kaže okrevanje po prvem valu izbruha pandemije covida-19.
.webp){kind=icon}
