.webp){kind=icon}
Analiza makroekonomskih gibanj v regiji Adria za iztekajoče leto kaže, da so se države v regiji v nasprotju s širšim evropskim prostorom za zdaj razmeroma uspešno izognile padcu v recesijo. Javne investicije so spodbudile gospodarsko aktivnost, likvidnost bank pa je pripomogla k temu, da se obrestne mere niso pretirano zvišale.
Analitiki Bloomberg Adria navajajo, da se bo trend upočasnjevanja inflacije v letu 2024 po vsej verjetnosti nadaljeval, medtem ko bi do monetarnega sproščanja tako v državah z evrom kot tudi pri tistih z nacionalnimi valutami lahko prišlo že sredi leta.
Analitiki BBA v svojih napovedih navajajo še pričakovane pozitivne učinke naraščajoče osebne potrošnje in posledične krepitve BDP v državah regije Adria.
Preberi še
Slovenija okrepila izvoz; menjava z državami EU upadla
Vrednost slovenskega izvoza v tujini oktobra narasla za več kot desetino, uvoz malenkost nižji.
05.12.2023
Inflacija se ohlaja; v Sloveniji počasneje kot v območju evra
Letna rast cen se ohlaja tako v Sloveniji kot v državah z evrom, a pri nas počasneje.
30.11.2023
Bo ECB prva začela zniževati obrestne mere v 2024?
Ugibanja trgov je spodbudila članica odbora ECB Isabel Schnabel.
06.12.2023
Obseg posojil podjetjem se je skrčil prvič po letu 2015
Novi podatki so znani nekaj več kot dva tedna pred zadnjim srečanjem ECB letos.
28.11.2023
Po letu neutrudne rasti euriborja ‒ olajšanje
Šestmesečni euribor je upadel s 14-letnega vrha. Kdaj se obeta večje nižanje?
21.11.2023
Celotno analizo si lahko preberete TUKAJ.
Povečani izdatki držav so pripomogli k robustnemu odzivu regijskih gospodarstev, s čimer so te v veliki meri izničile negativne učinke upadanja povpraševanja na tujih trgih oziroma trgih glavnih partneric (tj. države Evropske unije). Dodaten element, ki je preprečil večji gospodarski upad, je bila "velika likvidnost bančnega sistema", navajajo analitiki, kar pomeni, da obrestne mere na posojila "niso rasle tako hitro in niso dosegle ravni kot drugod po Evropi".
Volitve in ekspanzivna fiskalna politika
Obet volitev v nekaterih državah regije Adria v letu 2024 je razlog za ekspanzivno naravnano fiskalno politiko, zlasti pri izdatkih, "povezanih s plačami in pokojninami v javnem sektorju". Analitiki menijo, da se bodo države v regiji za pokrivanje primanjkljaja dodatno zadolževale, čeprav so nekatere dobro podprte z denarnimi rezervami. V skladu z upočasnitvijo inflacije in pričakovanji nižjih obrestnih mer analitiki ocenjujejo, da se bodo v povprečju zmanjšali tudi zahtevani donosi na državne obveznice, in to v "podobni meri kot v prvem polletju 2023".
Napovedi krepijo pričakovanja, da se bo trend omejevalne monetarne politike obrnil nekje do sredine prihodnjega leta, kar bo posledica umirjanje inflacije.
V zvezi z evropsko monetarno politiko, ki neposredno zadeva Slovenijo in Hrvaško, analitiki ne pričakujejo, da bi Evropska centralna banka že kmalu sprožila monetarno sproščanje, saj je inflacija "še vedno glavna tema, ki jo je treba upoštevati".
ECB s pocenitvijo denarja že marca?
Predvidevajo, da bo do prvih ukrepov sproščanja prišlo okoli sredine leta, poleg tega trgi z veliko mero verjetnosti (okoli 70-odstotno) pričakujejo, "da bo do prvega znižanja prišlo marca 2024". Zaradi previdnosti ECB bo v nadaljevanju leta verjetno prišlo do postopnega zniževanja obrestnih mer, pri čemer bi se lahko ta ob koncu prihodnjega ustalila pri 3,75 odstotne točke, napovedujejo analitiki. Državne obveznice iz programa kvantitativnega sproščanja bodo zato zapadle v skladu z načrtom; v zadnjem letu se je bilanca stanja ECB zmanjšala za 20 odstotkov, presežna likvidnost pa se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 17 odstotkov.
Slovenski proračun bremenijo poplave
V obdobju od januarja do oktobra 2023 je Slovenija imela 10-odstotno povečanje javnofinančnih izdatkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Naraščanje trošenja države je mogoče pripisati povečanim naložbam v poplavno obnovo, skupaj s povečanjem transferjev gospodinjstvom (za tri odstotke na letni ravni).
Posledično je to povzročilo primanjkljaj v višini 1,1 milijarde evrov, pri čemer analitiki za leto 2024 zaradi obnove pričakujejo "trajno povečanje proračunskega primanjkljaja". V naslednjih dveh letih naj bi naložbe v obnovo obsegale približno milijardo evrov. V letu 2024 bo zapadlo 2,5 milijarde evrov državnega dolga, kar je približno toliko kot celokupna zapadlost celotnega dolga v naslednjih petih letih.
Od januarja do oktobra 2023 je Slovenija imela 10-odstotno povečanje javnofinančnih izdatkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Naraščanje trošenja države je mogoče pripisati povečanim naložbam v poplavno obnovo, skupaj s povečanjem transferjev gospodinjstvom (za tri odstotke na letni ravni).
Slovenski BDP se bo po oceni analitikov v letu 2023 na letni ravni povečal za 1,6 odstotka, kar je pozitivna posledica povečanega trošenja države zaradi popoplavne obnove. "Prihodnje leto pričakujemo, da se bo gospodarska rast okrepila na 2,1 odstotka, na kar bo v nadaljevanju vplivala tudi povečana potrošnja gospodinjstev," napovedujejo.
Slovenska inflacija v letu 2024 pri 2,8 odstotka
Analitiki navajajo, da bo stopnja inflacije v letu 2024 v povprečju 2,8-odstotna na letni ravni. "Ne opažamo ponovitve okrepljenih zunanjih stroškovnih pritiskov, vendar bodo cene vseeno ohranile določeno tendenco naraščanja, saj domače povpraševanje okreva, učinki prelivanja pa se še naprej odpravljajo, zlasti na področju storitev," navajajo.
V letu 2025 se bo inflacija po njihovih predvidevanjih še naprej zniževala in se ustalila na okoli dvoodstotni ravni.
Euribor: v letu 2024 pri 3,3 odstotka
Pričakujemo, da bo do konca leta 2024 stopnja šestmesečnega euriborja približno 3,3-odstotna. Analitiki menijo, da se bo padajoč trend nadaljeval zaradi "vpliva nadaljnjega zmanjševanja bilance stanja ECB".
Padec stopnje euriborja bo verjetno vplival na aktivnost medbančnega trga, kar po mnenju analitikov vodi v tveganje, da se bo trend njegovega upadanja v primerjavi z referenčnimi tečaji ECB nekoliko zmanjšal. Obrestne mere za nova posojila za gospodinjstva naj bi v prihodnjih mesecih naraščale, še dodajajo.
