Študenti so nazaj: Koliko zaslužijo in kdo služi na njihov račun?

Študentsko delo mladih je pomemben segment trga dela, čeprav oblikuje le dva odstotka celotnega trga dela, pojasnjuje Vesna Miloševič Zupančič, strokovna vodja e-Študentskega Servisa. Študenti opravljajo občasna dela tudi v popoldanskem času in ob koncu tedna.

"S tem med velikim pomanjkanjem redne delovne sile razbremenijo redno zaposlene in omogočijo delodajalcem, da je zaradi stanja na trgu dela (polna zaposlenost, najnižja brezposelnost) njihova dejavnost čim manj okrnjena."

Čeprav sta Maribor in Ljubljana ob začetku študijskega leta polna študentov, pa je povpraševanja po delu med njimi manj, saj mladi za delo med šolskim letom praviloma nimajo časa oziroma imajo manj časa zaradi študijskih obveznosti, ki so njihova primarna dejavnost, je sporočila Vesna Miloševič Zupančič.

V zadnjih letih ponudba delodajalcev presega povpraševanje pri mladih v vseh segmentih študentskega dela, kažejo podatki e-Študentskega servisa. Ta hip je objavljenih okoli 3.300 prostih del, dijake in študente pa je vse teže dobiti.

"Razlog je v tem, da so generacije dijakov in študentov veliko manjše, študentov je denimo za tretjino manj kot pred 10 leti. To je posledica demografije, poleg tega je zdaj urejena tudi šolska in visokošolska zakonodaja, zato ni več fiktivnih študentov, pavzerji nimajo statusa, prepisi in ponavljanja so omejena in tako dalje," je še sporočila Vesna Miloševič Zupančič.

Urne postavke so se povečale za 25 odstotkov

V zadnjem dveh letih, ko na trgu dela vlada izrazito pomanjkanje po kandidatih za delo, se je povprečna urna postavka za študentsko delo dvignila približno za 1,5 evra bruto na uro oziroma kar za 25 odstotkov in je trenutno osem evrov bruto na uro (6,76 evra na uro neto). Minimalna urna postavka je zakonsko določena in je 6,92 evra bruto oziroma 5,85 evra neto na uro.

Depositphotos

 

Najbolj plačana so dela, ki zahtevajo določeno znanje, veščine ali izkušnje – najvišje postavke za poučevanje in inštrukcije se začnejo pri 12 evrih bruto, vaditelji/trenerji plavanja so plačani vsaj 11,9  evra bruto, računalničarji in programerji več kot 11,2 evra bruto, selilci pa najmanj 10 evrov bruto na uro, je sporočila Vesna Miloševič Zupančič iz e-Študentskega Servisa. 

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaki in študenti povprečno delajo dva meseca in pol na leto.

V središču Maribora so študenti za gostince pomemben vir dohodka

Študenti tradicionalno veliko delajo v strežbi v gostinskih lokalih, a so za gostince pomembni tudi kot stranke, saj so upravičeni do subvencionirane prehrane, s tem pa so tudi pomemben vir prihodkov za gostinske lokale.

Država je lani za subvencije študentske prehrane plačala 11,2 milijona evrov, kažejo podatki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Povprečno mesečno število upravičenih do subvencije je bilo lani dobrih 40 tisoč. Letos država vsak obrok subvencionira s 3,86 evra, lani je za to namenila 2,96 evra.

 

 

V Mariboru v povprečnem mesecu med študijskim letom subvencionirano prehrano koristi nekaj manj kot 10 tisoč študentov, so sporočili iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). V povprečju študent v Mariboru porabi devet subvencij na mesec.

V gostilni Zlati Lev v Mariboru, ki je v neposredni bližini fakultet in študentskih domov, so nam v kratkem pogovoru povedali, da so študenti v središču mesta pomembne stranke za gostince. "Kar veliko delamo za njih," je povedal vodja restavracije Goran Horvat. 

Država za subvencijo za javni prevoz lani plačala 47,3 milijona evrov 

Država študente (in dijake) subvencionira tudi pri uporabi javnega prevoza. Lani je za subvencije plačala skupaj 47,3 milijona evrov; 33,1 milijona za subvencije za prevoz dijakov in 13,7 milijona evrov za prevoz študentov. Dodatnih pol milijona je bilo namenjenih za subvencije za prevoz odraslim udeležencem izobraževanja, kažejo podatki ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Študenti so tudi velik vir prihodkov lastnikov nepremičnin, ki jim oddajajo stanovanja in sobe. V Ljubljani stane najem sobe v stanovanju približno od 200 do 400 evrov na mesec, sodeč po oglasih na nepremičninskih portalih. V Mariboru stane najem sobe okoli 250 evrov na mesec, najem garsonjere pa okoli 400 evrov na mesec.