Čeprav v nekaterih industrijah in sektorjih slovenska podjetja že opažajo upad povpraševanja in napovedujejo odpuščanja, se to pri rasti plač (še) ne pozna.
Po zadnjih podatkih iz julija je bila povprečna plača medletno nominalno višja za 10 odstotkov, realno, z upoštevanjem inflacije, pa za 3,7 odstotka, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Pri tem je bila v zasebnem sektorju povprečna plača višja za devet odstotkov (realno za 2,8 odstotka), v javnem sektorju pa za 11,6 odstotka, realno za 5,2 odstotka.
Naraščajoči pritiski s trga dela
V zasebnem sektorju na rast vplivajo zlasti naraščajoči pritiski s trga dela zaradi pomanjkanja delovne sile, dvig minimalne plače in težnje zaposlenih po ohranjanju rasti dohodka v okolju visoke inflacije. V javnem sektorju pa je na krepitev rasti plač po sicer močnem padcu zaradi učinka prenehanja izplačevanja covidnih dodatkov v prvi polovici lanskega leta vplival tudi lanski oktobrski dogovor s sindikati javnega sektorja, navajajo pri Umarju.
Preberi še
Nekaterim podjetjem naročila upadajo, prihaja do prvih odpuščanj
Kako se z ohlajanjem gospodarstva spopadajo nekatera slovenska podjetja?
18.10.2023
Avgusta rahel padec zaposlenosti; prvič v letu dni manj aktivnih tujcev
Avgusta za 0,4 odstotka manj delovno aktivnih tujih državljanov; prvi upad po lanskem avgustu.
17.10.2023
Študenti so nazaj: Koliko zaslužijo in kdo služi na njihov račun?
Z začetkom študijskega leta so se v mesta vrnili tudi študenti. Čeprav je urna postavka študentskega dela poskočila, delodajalci ne najdejo dovolj (študentske) delovne sile.
05.10.2023
Kako zadržati zaposlene s polletnim dopustom
Pri nas sobotno leto med drugimi ponujajo pri Atlantic Droga Kolinski ter trgovcih Lidl in Hofer.
08.09.2023
Delodajalci stisnjeni v kot: Delavci lahko izbirajo med službami
Veliko pomanjkanje delavcev je delodajalce postavilo v težak položaj. Za pridobitev in zadržanje svojih kadrov se morajo zelo potruditi, delavci pa lahko izbirajo med ponudbami.
07.09.2023
Ekonomist Mitja Kovač iz ljubljanske ekonomske fakultete podobno pravi, da gre pri dvigovanju plač za "inercijo in seštevek številnih učinkov, od vertikalnega vpliva administrativnega dvigovanja minimalne plače, pritiska inflacije do zakrčenega trga dela".
Ohlajanje bo privedlo do sprostitve pritiska na rast plač, sledila bodo odpuščanja
Vendar je ohlajanje gospodarske rasti po njegovem že prisotno, saj številni kazalniki v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije, kot tudi pri nas, že kažejo na to. Z ohlajanjem se bo po mnenju Kovača sprostil pritisk na plače, a se bo hkrati po drugi strani začelo najprej neopazno, potem pa vedno hitrejše povečevanje odpuščanja v realnem sektorju.
Kovač opozarja na nova tveganja, ki smo jim priča v zadnjih dneh. Nova vojna v Izraelu in naraščajoče geopolitične napetosti, ki rušijo "vestfalsko ravnotežje", so lahko po njegovem mnenju "napoved popolne nevihte".
Pri Gospodarski zbornici Slovenije medtem poročajo o izrazitem padcu povpraševanja pri transportu blaga in industriji materialov, kjer pričakujejo dodatne zaostritve proti koncu leta, nekatera podjetja pa že odpuščajo.
Vendar je trenutno v številnih panogah, še posebno na trgu obrtniških storitev, še vedno zelo veliko pomanjkanje delavcev. Prav tako smo poročali o pomanjkanju na trgu študentskega dela, kjer je prostih del precej več, kot je povpraševanja med študenti. Poročali smo, da delodajalci poleg dvigov plač zaposlene poskušajo pridobiti in zadržati še z drugimi ugodnostmi.
O pomanjkanju kvalificiranih delavcev poročala tretjina podjetij v raziskavi
Tudi podatki statističnega urada, ki je opravil anketo med podjetji, kažejo na velik odstotek tistih, ki jim pomanjkanje delavcev pomeni omejevalni delavnik. O pomanjkanju delavcev na splošno je poročala petina vseh podjetij, o pomanjkanju usposobljenih delavcev pa tretjina podjetij.
Ekonomist Mitja Kovač: "Nova tveganja in naraščajoče geopolitične napetosti so lahko napoved popolne nevihte."
Pomanjkanje kvalificirane delovne sile pa vodi v pritiske na dvig plač. "Rast plač je bila največja predvsem v dejavnostih, kjer je bilo pomanjkanje kadra največje in kjer je velik tudi delež prejemnikov minimalne plače: v gostinstvu, v prometu in gradbeništvu, v predelovalnih dejavnostih, velika pa je bila tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki zajemajo zaposlovalne agencije," so sporočili iz Umarja.
Opozorili so, da je v teh dejavnostih delež prejemnikov minimalne plače relativno večji kot v drugih dejavnostih, zaradi česar je bil učinek povečanja minimalne plače januarja letos na te dejavnosti toliko večji.
Na Pošti Slovenije so plače letos dvignilU dvakrat
Na Pošti Slovenije, ki je z več kot šest tisoč zaposlenimi eden največjih delodajalcev v državi, so plače letos dvignili dvakrat. Januarja za dva do tri odstotke, odvisno od tarifnega razreda delovnega mesta, in marca za 50 evrov bruto vsem zaposlenim. Dodatno se je z julijem v osnovne bruto plače vključila še višina posebnega dodatka, ki je zdaj del osnovne plače, so sporočili iz Pošte Slovenije. Dvigi osnovnih bruto plač so letos znašali do 8,7 odstotka. Plače so se najbolj povišale zaposlenim v prometu, kjer so največja skupina zaposleni v dostavi.