Kongresni turizem se po pandemiji znova krepi

Pandemija koronavirusa je zdesetkala obisk kongresnih in poslovnih gostov v Sloveniji, v letošnjem letu pa se ti vračajo na ravni iz predpandemskega leta 2019.

Industrija srečanj, ki med drugim vključuje kongrese, poslovne konference in motivacijska potovanja ter teambuildinge, je bila od vseh segmentov turizma najbolj prizadeta, saj se v večini primerov ukvarja z dogodki ali potovanji, na katerih se sreča večje število oseb, je dejal Fredi Fontanot, vršilec dolžnosti direktorja Kongresno-turističnega urada. Potrebno je bilo fleksibilno prilagajanje na nove načine organizacije.

Negotovost glede ukrepov in omejitev zaradi epidemioloških razmer je trajala vse do konca lanskega leta, pa pravi Helena Skutnik, vodja agencije INK Conferences, ki se ukvarja z organizacijo konferenc in kongresov. Toda z letom 2023, ko so vse omejitve pandemskega časa za nami, se poslovni gostje – tudi sami naveličani hibridnih in virtualnih dogodkov – vračajo.

"Udeleženci so prepoznali dejstvo, da imajo organizirani dogodki v živo, v primerjavi z digitalnimi, boljše poslovne in socialne rezultate ter da srečanja in konference v živo predstavljajo pomemben del, ki se nanaša na njihovo nadaljnje profesionalno delo in doseganje rezultatov. Logična postpandemična reakcija danes je pričakovana; kongresna dejavnost je v ponovnem razcvetu," nam je povedala.

INK Conferences

Povpraševanje se je multipliciralo širom celotne regije Adria, je še dodala Skutnik, katere podjetje se osredotoča na regijo jugovzhodne Evrope. V letošnjem in naslednjem letu je po njeni oceni število predvidenih dogodkov in gostov primerljivo s tistim iz leta 2019.

"Veliko aktivnosti smo iz časa epidemije premeščali na leto 2022 in 2023 in sedaj žanjemo te sadove," pritrjuje tudi Fontanot, ki v letošnjem letu pričakuje podoben ali celo večji obisk kot pred pandemijo.

Poslovni gosti so le del ponovnega porasta mednarodnega obiska, ki ga Slovenija beleži v prvi polovici leta. Do konca junija je Slovenijo obiskalo skoraj 2,5 milijona turistov, ki so ustvarili nekaj manj kot 6,3 milijona prenočitev oz. za štiri odstotke več kot leto prej, po podatkih statističnega urada (Surs). Domačih gostov, ki so predstavljali tretjino nočitev, je bilo za 28 odstotkov manj kot v istem obdobju lani, tujih pa za 32 odstotkov več.

STA

 

Kaj zahtevajo in prispevajo poslovni gosti?

Osnova za organizacijo večjega poslovnega dogodka je primerna infrastruktura, kamor poleg konferenčnih centrov in dvoran sodijo tudi hoteli višjega ranga, restavracije, itd. Ključnega pomena pa je tudi povezljivost destinacije s svetom.

"Mednarodni naročniki in konferenčni gostje preferirajo destinacije z dobro mednarodno letalsko povezljivostjo z namenom čimbolj efikasne porabe njihovega delovnega časa na destinaciji ter trajnostnim modelom, usklajenim z evropskimi smernicami. Torej bolj konkretno, z maksimalno z enim letalskim prestopom vezanim na prihod na destinacijo in destinacijo, ki je čim bližja mednarodnem letališču," pojasnjuje Skutnik.

Pri nastanitvah imajo tuji poslovni gostje raje hotele višjih kategorij in (predvsem ameriški gostje) znanih hotelskih verig, slovenski gostje pa zaupajo tudi lokalnim hotelskim verigam, dodaja Fontanot.

Glavne destinacije poslovnih gostov v Sloveniji so tako Ljubljana, Portorož in Bled, kjer obstaja primerna infrastruktura za tovrstna srečanja. Eden večjih kongresnih centrov pri nas je tudi Kongresni center Brdo, kjer so nam sporočili, da je pandemija vplivala na vsa področja njihovega delovanja, v letošnjem letu pa pričakujejo izjemno rast mednarodnih srečanj, sploh motivacijskih skupin. "Pričakujemo vsaj 25-odstotno rast," so dejali.

V času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani kongresni gostje povprečno potrošijo 1.446 evrov, njihova povprečna dnevna potrošnja pa znaša 482 evrov. Skupna potrošnja kongresnih gostov je 3,3 kratnik porabe običajnih turistov, ugotavlja raziskava Kongresni gostje, njihove navade in potrošnja iz leta 2019.

Največji izziv je povezljivost

Nemara največja ovira za poslovne goste je prav dostopnost Slovenije z letalom, kar kot izziv navajata tako Skutnik kot Fontanot, slednji pa izpostavlja tudi kadrovski manko.

"Veliko težav imamo predvsem s kadri, saj so številni zapustili turistično dejavnost, in povezljivostjo Slovenije tako z letali, kot tudi z vlaki. Tu je potrebno hitro in smelo ukrepati, sicer se bomo v bodoče vse težje hvalili z uspehi," pravi Fontanot.

Skutnik k temu dodaja, da imajo boljšo mednarodno povezljivost mnoge bližnje destinacije v regiji, med njimi hrvaška mesta Zagreb, Zadar, Šibenik in Dubrovnik ter Sarajevo v Bosni in Hercegovini, Beograd v Srbiji in Tirana v Albaniji. Kar 77 odstotkov kongresnih gostov v Slovenijo prispe z letalom, sodeč po raziskavi o kongresnih gostih.

"Drugi del ključne sezone za ta segment še prihaja," sklene Fontanot. "Jesenski meseci so namreč še pred nami, a kot kaže bomo tudi v teh mesecih izredno dobro obiskani. Naši člani so letos optimistični in v večini pričakujejo večjo zasedenost kapacitet in po nekoliko višjih povprečnih cenah kot v letih poprej, vključno s predkoronskim letom 2019."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar