Kmetje pričakujejo interventni zakon in protitočno obrambo

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je ministrstvo za kmetijstvo pozvala, naj pripravi interventni zakon za pomoč v kmetijstvu. Pričakujejo tudi aktivacijo protitočne obrambe na območju celotne Slovenije.

Škoda na okoli 10.000 hektarjih 

Svetniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so zaradi vse pogostejših vremenskih ujm in posledične škode na kmetijskih površinah- na današnji seji sprejeli sklep, da pozivajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), da pristopi k pripravi interventnega zakona za pomoč v kmetijstvu in da se aktivna protitočna obramba vzpostavi na območju celotne Slovenije.

"Vedeti moramo, da smo kmetje prve žrtve podnebnih sprememb in da je naša tovarna velikokrat ali pa v glavnem na prostem in da se prilagoditi in vsega zavarovati ne da," je povedal predsednik KGZS Roman Žveglič, navaja poročilo po seji sveta.

Na določenih območjih je bila kmetijska škoda zaradi neurij 100-odstotna, predvsem na poljščinah, na koruzi in na zelenjavi, so sporočili iz KGZS. Po prvih grobih ocenah KGZS so ujme povzročile škodo na okoli 10.000 hektarjih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov, navaja STA.

V te številke pa, je za STA povedal Žveglič, ni vključena škoda na travinju, ki pa je prav tako nastala, saj so bili nekateri travniki poplavljeni.

Država sofinancira zavarovanje

Zavarovanje kmetijske proizvodnje je eden pomembnih elementov za ublažitev posledic škode, ko neugodne vremenske razmere zelo prizadenejo posamezno kmetijsko gospodarstvo in bi v primeru nezavarovanosti ali kakršnekoli druge pomoči težko nadaljevali s svojo proizvodnjo, navajajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Od julija 2023 dalje država sofinancira 60 odstotkov obračunane zavarovalne premije.

 

 

Podatki ministrstva kažejo, da je se je obseg sofinanciranja premij za zavarovanja v kmetijstvu povišal iz 1,4 milijona evrov leta 2016 na 6,3 milijona evrov v letu 2022.

Ministrica: Čaka nas še veliko dela

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je v intervjuju za Bloomberg Adria na vprašanje o prilagajanju podnebnim spremembam odgovorila, da so tudi v novi perspektivi skupne kmetijske politike od 2023 do 2027 predvideni ukrepi za izboljšanje oziroma prilagajanja podnebnim spremembam – z zamakanjem, protitočnimi mrežami in izgradnjo rastlinjakov. "Po drugi strani pa je zelo pomembno, da poskušamo vzgajati odpornejše sorte rastlin in da redimo odpornejše pasme živali. Tukaj bo potrebno še veliko dela. Proizvodnjo moramo usmerjati tako, da bo enakomerna skozi vse leto," je povedala Irena Šinko.

Dopolnjeno s podatki o sofinanciranju zavarovanjaz, izjavo ministrice ter informacijo o sestanku premierja Goloba.