Irena Šinko: 'Tudi v Sloveniji imamo zelo podjetne kmete, ampak ...'

Nezadovoljstvo med delom kmetov, visoka inflacija pri prehranskih izdelkih in pogosti škodni dogodki je le nekaj težav slovenskega kmetijstva, o katerih smo govorili z ministrico za kmetijstvo Ireno Šinko. V pogovoru za Bloomberg Adria je dejala, da imamo v Sloveniji tudi zelo podjetne kmete, a je problem lastniška struktura. Po njenem bi morali spodbujati tiste, ki so podjetni, kot tudi tiste, ki so na primer v gorsko hribovskih območjih, da ohranjajo kulturno krajino in da preživijo. Da mogoče najdejo svojo tržno nišo. 

Zaradi občutnih podražitev živil ste na ministrstvu jeseni zagnali akcijo spremljanja cen pri slovenskih trgovcih za košarico 15 osnovnih živil. Pravite, da je bila akcija uspešna, saj se cene teh 15-ih živil v tem času niso dvignile. Vendar se dražijo številni drugi živilski proizvodi, ki jih akcija ne vključuje.

Hrana bistveno vpliva na inflacijo, to je dejstvo. In s tem namenom smo septembrom začeli s tako imenovano mehko varianto ukrepov, kjer smo spremljali 15 skupin živil, kasneje smo začeli spremljati še 15 skupin sadja in zelenjave. Da bi najranljivejšim skupinam omogočili nakup ter izdelkov po nižjih cenah. Med spremljanjem cen od srede septembra do srede marca smo ugotovili, da se cene teh 15 skupin živil in 15 skupin živil sadja in zelenjave niso bistveno spreminjale, nekatere so se celo znižale. Dejstvo pa je, da se cene pri trgovcih v celoti zvišujejo, kar kažejo podatki statističnega urada, ki spremlja 75.000 izdelkov.

Z akcijo spremljanja cen košarice izdelkov ste torej dosegli, da se cene zgolj osnovnih živil niso spremenile?

Gre za najosnovnejšo skupino živil in najranljivejšim skupinam prebivalstva smo s tem omogočili, da jih kupijo po nižjih cenah. S projektom bomo nadaljevali tudi v drugi polovici leta 2023.

Konec maja je vlada na predlog ministra za gospodarstvo sprejela uredbo o kontroli cen kmetijskih pridelkov in živil. Pravite, da ni namenjena spremljanju cen, ampak odkrivanju morebitnih anomalij v živilski verigi. Na kakšne anomalije bi lahko naleteli?

Odredba, ki jo je sprejel minister Han (gospodarski minister Matjaž Han, op. a.), omogoča spremljanje cen po celotni verigi. Od pridelovalcev, odkupovalcev, živilsko predelovalne industrije in trgovcev. V tej verigi bomo spremljali, kako se gibljejo cene, in ugotavljali agregatne skupine, da bi videli kaj se dogaja v verigi.

Sklepamo lahko torej, da sedaj ministrstvo dejansko ne ve, kaj se dogaja v verigi?

V Sloveniji se nikoli ni spremljalo, kaj se dogaja v prehranski verigi. Vedno, ko smo se pogovarjali z živilsko predelovalno industrijo ali s trgovci, so bili ti na stališču, da so podatki poslovna skrivnost in da se o njih ne diskutira. Zato smo se odločili za spremljanje s pomočjo odredbe na podlagi zakona o kontroli cen. Menim, da je prav, da se spremlja dogajanje v verigi. Lahko, da ne bomo odkrili nič neobičajnega. Lahko pa, da se bodo pokazale določene anomalije, kar bi lahko bila podlaga za nadaljnje ukrepanje vlade.

Ko govorite o anomalijah najbrž mislite na ekscesne marže?

Na karkoli, kar bi bilo nesprejemljivo.

Naslednja vroča točka so protesti kmetov, ki so jih ostrejši pogoji za kmetovanje zaradi varovanja okolja pognali na cesto. Pred kratkim ste nekakšen dogovor s kmeti dosegli. Lahko poveste, kaj se na tem področju dogaja?

Kmetje so izpostavili 15 stavkovnih zahtev, med njimi so kot najpomembnejše kmetovanje na območju natura 2000 in okoljsko občutljivo trajno travinje. Ti režimi so z novim strateškim načrtom postali obvezni. Obenem smo določili dodatnih 10.000 hektarjev območja okoljsko občutljivega trajnega travinja. To so bile zahteve evropske komisije. Če smo želel pogovore o strateškem načrtu zaključiti, smo morali v procesu pogajanja na te zahteve pristati. Ker je to zelo pomembno za koriščenje sredstev skupne kmetijske politike, ki znašajo 1,8 milijarde evrov.

Na pogajanjih s kmeti smo se dogovorili, da bomo skušali najti kompromis, da bi te ukrepe, ki so sedaj obvezni, skušali spremeniti v prostovoljne. In da se bi lahko območje okoljsko občutljivega travinja v okviru Nature 2000 spreminja v okviru regije. Da se regionalno določi območja, ki so bolj pomembna in kjer ni potrebno preoravanje. V končni fazi pa bomo mogoče lahko šli v individualno obravnavo posameznih kmetov, da se jim na ta način omogoči kmetovanje.

Bo vaš kompromis sprejet tudi v Bruslju?

Predlog moramo pripraviti skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor ter ga poslati Evropski komisiji. Predlog mora biti ustrezno obrazložen, Evropski komisiji moramo prikazani tudi rezultate teh ukrepov, saj je pomembno, da se stanje okolja izboljšuje. Dokler pa naš predlog ni sprejet, velja strateški načrt v sedanji obliki.

Kdaj pa naj bi bil ta dogovor s kmeti pripravljen?

V roku desetih dni bo pripravljen, nato gre v pregled drugim deležnikom in na koncu ga bomo poslali Evropski komisiji kot neformalen predlog.

Kako odgovarjate na namige, da za protesti kmetov stoji politika, da so politično motivirani? O tem je govoril tudi predsednik vlade Robert Golob.

Nisem se ukvarjala s tem, ali so politično motivirani ali ne. Smiselno je, da se s kmeti pogovarjamo in da probleme, kjer se pojavijo, rešujemo.

Kako gledate na predlog uredbe EU o trajnostni rabi pesticidov, ki prepoveduje rabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na vseh na občutljivih območjih, na primer na vodovarstvenih in ekološko pomembnih območjih? Med njih spadajo tudi območja Natura 2000, ki pa jih je v Sloveniji veliko, kar 38 odstotkov ozemlja države. Pri nas pa je uporaba FFS za nekatere pridelovalce, predvsem za sadjarje in vinogradnike, zelo pomembna.

Uporaba FFS se je v Sloveniji že bistveno zmanjšala in imamo zahteve nasproti EK, s katero se sedaj pogajamo. Za nas ni sprejemljivo, da EK ni pripravila celovite ocene vplivov takšnega predpisa na slovensko kmetijstvo oziroma evropsko kmetijstvo. Pomembno je tudi, kot ste rekli, da obsegajo ekološka občutljiva območja zelo velik del površine Slovenije, na njih je tudi veliko trajnih nasadov in njiv, zato se ne strinjamo, da bi bilo celotno območje opredeljeno kot območje, na katerih se ne sme uporabljati FFS. Ne strinjamo se tudi s predlagano metodologijo. Po našem predlogu bi se vrednotilo vsako državo posebej glede na v preteklosti že dosežena zmanjšanja količin FFS. Da bi potem bil skupen cilj, torej 50-odstotno zmanjšanje FFS dosežen. Poleg tega uredba prinaša veliko breme za organe, ki bodo porabo spremljali, in za proizvajalce FFS.

Ali ima Slovenija zaveznice pri pogajanjih z Evropsko komisijo?

Seveda, kar 17 držav nastopa s podobnimi argumenti proti EK in se močno pogajajo, saj ima na tem področju težave veliko držav.

Zahtevano zmanjšanje uporabe FFS bi vplivalo na našo samooskrbo s hrano, saj bi se zmanjšala pridelava. Problem samooskrbe se je znova izpostavil po začetku vojne v Ukrajini. Kakšna bi morala biti stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji?

Verjetno Slovenija nikoli ne bo samooskrbna v celoti in to bi bilo tudi nesmiselno. Vsekakor pa moramo težiti k temu, da ostanemo samooskrbni v toliko, da se lahko preživimo v času kakšne krize. Sedaj smo samooskrbni pri pridelavi mesa, razen pri prašičjem mesu, kjer je samooskrbnost zgolj 40-odsotna. Tudi pri jajcih in mleku smo več kot samooskrbni. Problem pa imamo z zelenjavo, katere pridelava je odvisna od vremenskih razmer. Pomembno je, da povečamo obseg rastlinjakov. Pri krompirju smo nekoč že bili samooskrbni, pa sedaj nismo več, čeprav imamo pogoje za pridelavo krompirja. Problem je tudi sadje, katerega pridelava je prav tako kot pridelava zelenjave odvisna od vremenskih razmer. Zato samooskrba niha, glede na to, ali pride do pozebe, suše in podobno.

Ali ministrstvo spodbuja kmete k gradnji namakalnih sistemov, protitočne zaščite , protipozebne zaščite in podobno v luči prilagajanja podnebnim spremembam?

Že v prejšnji perspektivi, pa tudi v novi perspektivi skupne kmetijske politike od 2023 do 2027 so predvideni ukrepi za izboljšanje oziroma prilagajanja podnebnim spremembam – z zamakanjem, protitočnimi mrežami in izgradnjo rastlinjakov. Po drugi strani pa je zelo pomembno, da poskušamo vzgajati odpornejše sorte rastlin in da redimo odpornejše pasme živali. Tukaj bo potrebno še veliko dela. Proizvodnjo moramo usmerjati tako, da bo enakomerna skozi vse leto.

A so kmetije po lanskih ujmah in suši že dobili odškodnino?

Vlada je program odprave posledic po suši sprejela, v ta namen je zagotovljenih 25 milijonov evrov. Agencija za kmetijske trge mora izdati odločbe, pred tem še moramo dobiti od Evropske komisije soglasje za izplačilo pomoči in potem bomo v zelo kratkem času to izplačano. Ne vem, če so bile odločbe že izdane, ampak bodo zelo hitro.

Omenili ste meso, pri katerem smo v glavnem samooskrbni. Glede uživanja mesa je prišlo do konflikta med kmeti in živilsko industrijo ter politiko, potem ko je predsednik vlade javno zagovarjal zmanjšanje uporabe mesa v prehrani in povečanje uživanja hrane rastlinskega izvora.

Nisem prehranska strokovnjakinja, vendar menim, da je človek vsejed in zato mora biti njegova prehrana uravnotežena. Če bomo uživali uravnoteženo prehrano, ne bomo potrebovali raznih prehranskih dopolnil, ki jih je na trgu vse več.

Čemu potem imamo strateški svet za prehrano?

Predsednik vlade ima vso pravico, da ustanovi strateški svet. Kot imamo mi na ministrstvu različne strokovne svete kot posvetovalna telesa, ima tudi predsednik vlade pravico do svojih posvetovalnih teles.

Ali ima vaše ministrstvo pravico podati veto ali ugovor če bi, teoretično gledano, Golobov strateški svet morebiti sprejel prehranske smernice, ki ne bi bile v skladu s politiko ministrstva za kmetijstvo?

Naše ministrstvu ima v strateškem svetu svojega člana oziroma članico. Poleg tega so v njem predstavniki primarne pridelave ter živilsko predelovalne industrije. Menim, da je sestava sveta več ali manj enakopravno zastopana.

V zadnjem času so se pojavila razkritja zelo surovega ravnanja z živalmi v hlevih in klavnicah. Kar je privedlo do pobud o večjem nadzoru nad to dejavnostjo in večje vključenosti članov civilne družbe, ki se ukvarjajo z zaščito živali v nadzor. Kako vi komentirate  dogajanje? Zaupate inšpektorjem, ki so zadolženi za nadzor tudi z vidika zaščite živali pred mučenjem?

Vsekakor inšpektorjem popolnoma zaupam, menim, da svoje delo opravljajo v redu. Vedno pa lahko pride do ekscesov. Mi na podlagi par ekscesov, izpostavljenih v medijih, ne moremo zaključiti, da so vsi rejci živali slabi rejci. Njihov cilj je dobra proizvodnja in za to je potrebno, da za živali dobro skrbijo. To rejci zelo dobro vedo. Da bi preprečili ekscese, ki so se dogajali v posameznih klavnica, pa bi bilo smiselno poostriti nadzor, tudi mogoče z video kamerami. Vsekakor inšpektor, ko je na liniji klanja, vsega ne more videti. Zato je mogoče smiselno, da se odredijo dodatni ukrepi.

Torej je morebiti vseeno bila korist teh razkritij, da so pokazala nezadovoljiv nadzor nad delom v klavnicah. Posnetki vseeno kažejo na obstoj neprimernih praks.

Ozaveščanje o dobrem počutju živali in njihovi zaščiti je v Sloveniji vedno večje, kar je pravilno. Lani smo dobili trikrat več prijav slabega ravnanja z živalmi kot leto prej. Prav je, da se slabe prakse razkrijejo in preprečijo. In da se sprejemajo ukrepi, ki omogočajo izboljšanje stanja.

Sicer pa takšna razkritja ne koristijo niti proizvajalcem, saj odvračajo potrošnika od nakupa mesa.

Se strinjam. Ampak vedno je treba gledati širšo sliko, po navadi je šlo za problem posameznega človeka.

Pri noveli zakona o zaščiti živali je veliko prahu tako med kmeti kot med veterinarji dvignil predlog o uvedbi nadzornikov, ki bi na podlagi 40-urnega tečaja vstopali v hleve in kmetijske posesti ter izvajali nadzor. Se bo ta sporna določba umaknila, jo boste spremenili?

O spremembah tega zakona je bila v DZ že opravljena prva razprava. Prav tako je bil na odboru za kmetijstvo DZ sprejet sklep, da se o zakonu sprejme širša razprava, v kateri bodo lahko svoje poglede dali vsi deležniki. Dobro je, če sodeluje tudi civilna družba, vendar ima vse svoje meje. Eno je to, kar lahko dela civilna družba, drugo pa so pristojnosti inšpektorjev. V Sloveniji je lastninska pravica ustavno zavarovana kategorija, ravno tako zasebnost. In zakon ne predvideva, da bi lahko ti svetovalci vstopali na ta zasebna območja. Mišljeno je bilo, da delujejo kot svetovalci, ki bi rejcem in drugim lastnikom živali pomagali z ozaveščanjem. Imajo tudi možnost prijave. A te naloge lahko civilna družba izvaja že sedaj.

MKGP

Kako preprečiti pozidavo kmetijskih zemljišč? Kako preprečiti nov primer Magna, ko so tovarno postavili na najboljšem kmetijskem zemljišču, sedaj se izkazalo celo, da brez razloga, saj tovarna stoji.

Vedno se borim za zaščito kmetijskih zemljišč in tudi ob sprejemanju zakona o Magni, tako imenovanega Lex Magna, sem bila proti. Že pred več kot 10 leti je bila sprejeta sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je določala, da morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih aktih določiti trajno varovana kmetijska zemljišča. Vendar danes, po več kot 10 letih, tega nima urejenega nobena lokalna skupnost. Le 15 lokalnih skupnosti ima izdelane strokovne podlage, nič pa ni trajno varovanega. Na ministrstvu smo ustanovili delovno skupino, ki se bo ukvarjala z zaščito kmetijskih zemljišč in zemljiško politiko. In bomo predlagali spremembo predpisov, da bi z vladno uredbo določili trajno varovana kmetijska zemljišča.

Glede na to, da je večina lokalnih skupnosti majhnih in nimajo veliko strokovnega kadra, ali jim ni bila z omenjenim predpisom naložena pretežka naloga?

Upravljanje s prostorom je izvirna naloga lokalnih skupnosti. In lokalne skupnosti se pri pripravi prostorskih aktov po navadi naslonijo na kakšnega zunanjega izvajalca. Med tistimi, ki izdajajo soglasja k prostorskim načrtom pa je tudi kmetijsko ministrstvo. Vendar to mnenje ni vedno upoštevano. Zato bi bilo pomembno, da bi končno prišli do trajno varovanih kmetijskih zemljišč, saj se jim potem vsaj deset let ne bi smela spremeniti namembnost.

Kmetje pogosto opozarjajo na škode, ki jih povzročajo velike zveri, v glavnem medvedi in volkovi. Zaščita teh živali je v pristojnosti ministrstva za naravne vire, vi pa ste predstavnica kmetov. Kako vidite ta konflikt? Kmetje velikokrat zahtevajo večji odstrel.

Upravljanje s populacijami velikih zveri je res v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor. Vsekakor pa smo tudi mi aktivni in sodelujemo z ministrstvom, saj nas kmetje opozarjajo na škode. In na podlagi predloga strokovnih inštitucij se lahko nato opravi odvzem živali iz narave, kar je bilo sedaj ugotovljeno pri medvedu. Pripravljajo pa se tudi strokovne podlage za volka oziroma križance.

Čebelarjenje v zadnjih letih doživelo pravi bum popularnosti, velja tudi kot primer dobre prakse, Slovenija je zaradi čebelarjenja prepoznavna v tujini. Obenem je slišati opozorila, da je ponekod čebeljih družini že preveč, saj ogrožajo populacije divjih čebel.

Medtem ko v Sloveniji zelo podarjamo pomen čebelarjenja, zanemarjamo druge opraševalce, torej divje čebele in ostale, ki so prav tako pomembni za opraševanje rastlin. Moramo vzpostaviti ravnovesje, da tudi njim damo dovolj velik pomen, da bomo na varni strani, da bo biodiverziteta opraševalcev visoka in bodo ti poskrbeli za opraševanje. Po drugi strani je čebelarjenje je pomembno tudi v svetovnem merilu, še posebej po razglasitvi svetovnega dneva čebel in podeljevanjem nagrade zlata čebela.

Pri problematiki prevelikega števila čebeljih družin je potrebno pogledati na njihovo razporeditev. V okolici urbanih središč je naseljenost večja kot drugod. A država še vedno veliko vlaga v čebelarjenje, tudi z enkratnimi pomočmi.

In smo spet pri varovanju narave, ki je bistveno za varovanje opraševalcev.

Tako je.

In s tem je povezana tudi uporaba FFS, pri katerih si Slovenija prizadeva za manj ostro omejevanje uporabe. Čebele pa so zelo občutljive na uporabo FFS. Kako komentirate to navzkrižje?

V Sloveniji že 15 let nismo imeli pomora čebel. To je znak, da se je uporaba FFS zmanjšala, ozaveščenost kmetov o pravilni uporabi pa se je povečala. To je primer dobre prakse.

Torej bi lahko bil to argument za Slovenijo proti Evropski komisiji v primeru direktive o zmanjševanju porabe FFS?

Saj smo komisarki ob njenem obisku v Sloveniji tudi pokazali primere dobrih praks, za koliko smo že do sedaj zmanjšali njihovo uporabo in kako skrbimo, da se ne uporabljajo takrat, ko škodujejo čebelam. In tudi monitoringi na vodovarstvenih območjih kažejo, da so kmetje vse bolj ozaveščeni.

Ozaveščanje kmetov in zmanjševanje porabe FFS je bil zelo dolgotrajen proces, trajalo je desetletja, da se je stanje začelo izboljševati.

Res je. Ampak se je prijelo in je dokaz, da je z dobro komunikacijo mogoče doseči rezultate.

Prej ste povedali, da zaupate svojim inšpektorjem. Pa pred nedavnim se je spet zamenjalo vodstvo uprave za varno hrano, kamor je bil namesto Matjaža Gučka imenovan novi – stari Janez Posedi. Prejšnja ministrica Aleksandra Pivec je Posedija zamenjala zaradi njegovega domnevno slabega dela. Sedaj je argument isti, torej slabo delo Gučka. Kako si je Posedi pridobil vaše zaupanje?

Ne vem, kakšen je bil odnos med Pivec in Posedijem. Mi smo ocenili, da je potrebna sprememba, da potrebujemo bolj učinkovito upravo. To ne pomeni, da je bilo preteklo delo slabo. Generalni direktor je bil zamenjan, da se lahko zgodijo določene spremembe.

Velik problem slovenskega kmetijstva je generacijska vrzel. Prevzemniki kmetij so relativno stari. Ministrstvo pa si prizadeva za pomlajevanje v kmetijstvu. Kakšne ukrepe izvajate s tem namenom? Imamo kampanjo Lepo je biti kmet, kakšni so učinki, lahko poveste kaj o tem?

Povprečna starost nosilcev kmetijske dejavnosti je 62 let. Manj kot 5 odstotkov imamo nosilcev, ki so mlajši od 40 let. Torej imamo problem prenove kmetijstva. Ampak to ni zgolj problem Slovenije, ampak celotne Evrope. Nekateri se s tem borijo malo bolje, drugi manj. Poleg omenjene kampanje Lepo je biti kmeti izvajamo promocijo na sejmu Agra, kjer predstavljamo poklic kmeta in poklic gozdarja. Imamo tudi denarne pomoči mladim prevzemnikom in za prenos znanja. Mladi prevzemnik lahko dobi tudi do 52.000 evrov nepovratnih pomoči, odvisno od pogojev, ki jih izpolnjuje. Mladi prevzemnik ima pravico tudi do drugih plačil. S temi ukrepi poskušamo spodbujati prenos kmetij na mlajše generacije.

Ali razmišljate tudi o tem, da bi pri kmetih bolj spodbujali podjetniški pristop, kot je to primer v tujini?

Tudi mi imamo zelo podjetne kmete. Gotovo poznate katere med njimi. V Sloveniji je problem lastniška struktura. Povprečna velikost kmetije je 7,2 hektara. To se ne more primerjati z Evropo. Mi moramo spodbujati tiste, ki so podjetni, kot tudi tiste, ki so na primer v gorsko hribovskih območjih, da ohranjajo kulturno krajino in da preživijo. Da mogoče najdejo svojo tržno nišo. So pa tudi srednje velike kmetije, ki bi jih prav tako morali spodbuditi, da bi postale bolj podjetne in se širile. Vedno bo potekal proces, v katerem se bodo bolj podjetne kmetije širile, druge pa bodo propadale. Kjer pa ni interesa za širitev bolj podjetnih kmetij, bomo morali ohranjati tudi majhne kmetije in jim pomagati, da najdejo svoje tržne niše.

Vaš predhodnik minister Podgoršek je kot svojo zapuščino na tem položaju navedel predsedovanje Slovenije EU. Kakšen je vaš cilj kot ministrice, kakšno zapuščino želite vi zapustiti?

Zelo preprosto. Želim, da bi šlo kmetijstvo v pravo smer, z višjo dodano vrednostjo er da bi se pravno zadeve uredile. Torej prenova zakonodaje in izboljšanje pogojev za kmetovanje.