Minister za delo Luka Mesec je določil, da se minimalna plača zviša za sto evrov, na 878,48 evra. Nova zakonsko določena minimalna plača je dvignila kar nekaj prahu: Zaradi dviga bodo najslabše plačani težje prišli do kredita, dvig pa predstavlja znatno povečanje stroškov za tiste delodajalce, ki imajo največ zaposlenih z minimalno plačo. Prepričani so, da gre za previsok enkratni dvig, ki v mednarodnem prostoru zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij. Strinjali bi se le z dvigom v višini inflacijskega faktorja. Pri največjih zaposlovalcih v državi, pri katerih je povprečna plača nižja od 1.500 evrov bruto, smo preverili, kako bo dvig minimalne plače vplival na njihovo poslovanje.
O odpuščanjih še ne razmišljajo
V podjetju Boxmark Leather so ob prvih informacijah o zvišanju minimalne plače, ki so prišle lani, že preračunali, za koliko se bodo povečali njihovi stroški. Direktor Boxmark Leather Marjan Trobiš je za Bloomberg Adria dejal, da bodo samo na račun višje minimalne plače stroški višji za 800 tisoč evrov na leto. Kot kaže naša analiza največjih zaposlovalcev v državi, pri katerih povprečna plača bruto plača znaša manj kot 1.500 evrov, ima Boxmark okrog 550 zaposlenih, povprečna plača na zaposlenega pa znaša 1.320 evrov bruto. O odpuščanjih Trobiš sedaj ne razmišlja, saj bi bilo to po njegovih besedah povezano s stagnacijo na trgu. Verjame, da bo na trgu udarila tudi recesija, a se na to že nekaj časa pripravljajo.
"Bi pa si želeli, da bi se ob dvigih plač pogovarjali tudi o tem, kaj lahko storimo, da bomo učinkovitejši, da bi se večja plača lahko amortizirala skozi večjo dodano vrednost," je dejal Trobiš, ki vodi tudi Združenje delodajalcev Slovenije.
Perutnina Ptuj, ki zaposluje skoraj dva tisoč ljudi, je prav tako med večjimi delodajalci, ki so se znašli na našem seznamu. Tomaž Zaviršek, direktor za korporativno komuniciranje in posebne projekte, je pojasnil, da so dvig minimalne plače že upoštevali pri pripravi načrtov za letošnje leto. Ocenjuje, da bo dvig postavke stroški plač zaradi dviga minimalne plače znašal več kot 400 tisoč evrov mesečno. Zaradi tega sicer ne bo potrebno odpuščanje, ker so že lani izhodiščno bruto plačo postavili višje od zakonsko določene minimalne. Letos poleg tega načrtujejo tudi povečanje proizvodnje in posledično števila zaposlenih.
Poleg proizvodnih in živilskopredelovalnih podjetij ter agencij za posredovanje dela so se na vrhu lestvice znašli tudi trgovci. V Tušu, kjer imajo okrog 2.500 zaposlenih, so za Bloomberg Adria pojasnili, da so višje stroške dela že upoštevali pri načrtih za poslovanje v prihodnjem obdobju. Trenutno ne načrtujejo odpuščanj ali dodatnega zaposlovanja, razen za delovna mesta deficitarnih poklicev, kot so mesarji in peki. Bolj kot dvig minimalne plače pa jih še vedno pestijo visoke cene električne energije.
"Za velika podjetja še vedno ni ustrezne rešitve in moramo elektriko plačevati po izjemno visokih cenah," največjo težavo opisujejo v Tušu.
Nekateri diskontni trgovci v Sloveniji so se sicer odločili, da zaposleni tedensko delajo manj kot 40 ur. Kljub temu pa poudarjajo, da so plačani nad zakonsko minimalno postavko, predvideno za 40 ur dela tedensko. V Hoferju, kjer so trgovke in trgovci zaposleni za 30 ur tedensko, so navedli, da so med letoma 2019 in 2022 plače zvišali za več kot 30 odstotkov. Višino minimalne plače bodo tudi letos uporabili za orientacijo pri določanju novih plač, a usklajevanja še potekajo. Tudi v Lidlu, kjer prodajalci, skladiščniki in viličaristi delajo 36 ur na teden, ugotavljajo, da bodo njihove plače kljub dvigu minimalne plače še vedno nad spodnjo določeno zakonsko mejo.
Na naši lestvici največjih delodajalcev, pri katerih povprečna mesečna bruto plača znaša manj kot 1.500 evrov, so tudi varnostne službe in službe za posredovanje čistilcev; njihove odgovore o tem, kako bo višja minimalna plača vplivala na poslovanje in ali načrtujejo odpuščanja, še čakamo.
Razlika med minimalno in povprečno plačo vse manjša
Delodajalska združenja so pred dvigom minimalne plače opozarjala, da je zakonsko določena minimalna plača previsoka. "V zadnjih desetih letih se je minimalna bruto plača v Sloveniji povečala za 310 evrov, srednja (mediana) sprememba med državami Evropske unije (EU) pa znaša 305 evrov. V tej spremembi za Slovenijo ni upoštevana sprememba, ki izhaja iz izločitve vseh dodatkov (obračunajo se od osnovne plače) iz minimalne plače, ki je nastala v tem obdobju," so še pred dvigom opozarjali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po njihovih navedbah ima Slovenija med vsemi državami EU najnižjo razliko med minimalno in povprečno plačo, saj minimalna plača znaša 55 odstotkov povprečne plače.
Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik medtem sploh ne vidi smisla v določanju minimalne plače. "Vsak dvig plač uničuje celotna razmerja v državi in nagrajuje tiste, ki so najbolje plačani. To so bolj populistične dnevne muhe, ki jih trosijo, namesto da se reče, da bodo v prihodnjih šestih mesecih pripravili nov plačni sistem, in bi bil učinek bistveno boljši," je povedal za Radio Slovenija.
.webp){kind=icon}
