Bo Banka Slovenije morala omiliti pogoje za kreditiranje prebivalstva?

Minister za delo Luka Mesec je v četrtek določil novo minimalno plačo, ki se je povišala za sto evrov, na 878 evrov neto. Zvišanje pa se ne bo poznalo le na prihodkih najslabše plačanih, temveč prinaša vrsto drugih posledic: Poleg pričakovanih podražitev v sektorjih, v katerih je zaposlenih največ tistih z minimalno plačo, to neposredno vpliva tudi na manjšo kreditno sposobnost. 

Združenje bank Slovenije opozarja, da se bo ob zvišanju minimalne plače zvišal tudi delež tistih, ki prejemajo minimalno plačo, posledice pa bodo izjemno negativne za najem kreditov. Tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje kreditne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati dohodke za zadnjih 12 mesecev, torej tudi za čas pred zvišanjem.

Visoke cene kreditiranja

"Vsakič, ko se od leta 2019 dalje minimalna plača dvigne, se posojilna sposobnost vsaj za 12 mesecev zaradi strukture tega ukrepa zniža. To seveda tudi vpliva na povpraševanje," je za Radio Slovenija pojasnila direktorica Združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.

Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je dodal, da so poleg tega stroški kreditiranja tudi zelo visoki. Če bi v začetku prejšnjega leta vzeli 20-letno posojilo s spremenljivo obrestno mero v višini sto tisoč evrov, bi dinamika euribora do danes zvišala začetni obrok za okoli 25 odstotkov. "V Sloveniji pa na kreditno sposobnost oziroma nesposobnost še dodatno vpliva učinek dviga minimalne plače na obstoječi makrobonitetni ukrep," je pojasnil.

Koliko je še kreditno sposobnih?

V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Po novem je ta znesek določen pri 914 evrih. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, se ta znesek še dodatno zviša, so spomnili v združenju.

V Združenju bank Slovenije so pripravili tudi izračun kreditne sposobnosti za tri primere: posameznika s povprečno plačo, par s povprečnima plačama ter par s povprečnima plačama in dvema otrokoma, in sicer za dobo 20 let, za katero je v bankah sklenjenih največ stanovanjskih kreditov.

Posameznik s povprečno neto plačo je pred dvigom minimalne plače lahko najel maksimalno 89.692 evrov kredita s fiksno obrestno mero, po dvigu pa bo ta znesek nižji za 17.541 evrov (72.151 evrov).

Par je lahko pred dvigom minimalne plače najel najvišji možen kredit v višini 179.385 evrov, ta znesek pa bo sedaj nižji za 35.082 evrov (144.303 evrov).

Kreditna sposobnost para s povprečnima plačama in dvema otrokomaje pred dvigom minimalne plače znašala 90.264 evrov, po dvigu pa bo nižja za 35.082 evrov (55.182 evrov).

 

Banka Slovenije lani že nekoliko popustila

Banka Slovenije je lani zaradi večjih tveganj za finančno stabilnost, ki so izhajala iz nepremičninskega trga, že nekoliko prilagodila makrobonitetno politiko. Bankam je dala bolj proste roke pri presoji, komu bodo podelile kredit, a so morale povečati kapitalski blažilnik. Od julija lahko banke kreditirajo tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, a se za to lahko odločijo le pri največ desetih odstotkov svojih poslov.

Kot so na Banki Slovenije pojasnili za Bloomberg Adrio, redno spremljajo razvoj tveganj v bančnem sistemu ter temu ustrezno prilagajamo tudi svojo makrobonitetno politiko in makrobonitetne instrumente. Nadaljnja krepitev oziroma morebitna sprostitev makrobonitetnih omejitev bo, kot so dodali, odvisna od razvoja tveganj v bančnem sistemu in ocene učinkov uvedenih makrobonitetnih instrumentov. 

Do pogojev Banke Slovenije je bil v preteklosti pogosto zelo kritičen predvsem predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak, ki je opozarjal, da je bila pred zvišanjem minimalne plače večina mladih upokojencev kreditno nesposobna. "Sedimo na desetih milijardah, pa jih ne smemo posoditi za petodstotne obresti za streho ali fasado ... Z dvigom minimalne plače bo kreditna sposobnost Slovencev kljub višjim prejemkom nižja," je opozarjal Brodnjak. 

 

Dopolnjeno z odgovorom Banke Slovenije o pogojih kreditiranja. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar