Ustavno sodišče je razveljavilo Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (ZOPVTKK). Pobudo za ustavno presojo je dalo devet slovenskih bank, sodišče pa je ugotavljalo, ali izpodbijani zakon učinkuje povratno, kar je na podlagi prvega odstavka 155. člena ustave prepovedano.
Ker je ustavno sodišče presodilo, da zakonska ureditev, ki sprožitev valutne kapice veže na trenutek pred njeno uveljavitvijo (na menjalni tečaj na dan črpanja kredita), učinkuje povratno na kreditne pogodbe, bi moralo razveljaviti samo določbo tega zakona.
Z razveljavitvijo samo petega člena in določb, ki se nanj sklicujejo, bi v zakonu ostala le vsebina, ki sama zase ne bi imela nobenega smisla, pravi ustavno sodišče, zato gre za povratno učinkovanje zakona kot celote in ne le za povratno učinkovanje posameznih določb zakona. "Navedeno pa pomeni, da merilo iz drugega odstavka 155. člena ustave ni izpolnjeno," je presodilo ustavno sodišče.
Preberi še
Pregled ponudbe: Fiksne obrestne mere že okrog štirih odstotkov
Pripravili smo pregled aktualne ponudbe; najnižje fiksne obrestne mere ponujajo pri DBS.
21.11.2022
Praznični nakupi na kredo: Kdo vse jih ponuja in kakšne so obresti
Trgovci potrošnike nagovarjajo tudi z brezobrestnimi obročnimi nakupi.
18.11.2022
Banke: Podjetja si pospešeno izposojajo denar za povečanje likvidnosti
Slovenske banke večjo rast beležijo predvsem pri kratkoročnih in srednjeročnih kreditih.
14.11.2022
Zakon je z omenjeno valutno kapico valutno tveganje v primeru apreciacije švicarskega franka prenesel v breme kreditodajalcev, brez mehanizma valutne kapice pa bi to breme nosili kreditojemalci.
Določba je veljala za pogodbe, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, torej preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.
"Ustavno sodišče je z razveljavitvijo zakona o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih pritrdilo tudi stališčem Banke Slovenije," so v odzivu za STA zapisali v centralni banki. Banka Slovenije razume, da so potrošniki v odnosih z bankami šibkejša stranka, a meni, da zakon problematike ni naslavljal na ustrezen način.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je dal tudi odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje. Iz zadeve je bil izločen sodnik Rok Čeferin.
Zakon, ki so ga pripravili v Združenju frank, je državni zbor sprejel v času Janševe vlade v začetku februarja letos, banke pa so takoj napovedale ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je marca letos do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje zakona. Menilo je namreč, da bi izvajanje zakona lahko povzročilo več morebiti težko popravljivih ali celo nepopravljivih škodljivih posledic.