Brodnjak po skupščini: Zdaj niso časi za zategovanje pasu

Nova Ljubljanska banka (NLB) je na današnji skupščini potrdila izplačilo druge tranše dividend v višini 50 milijonov evrov oziroma 2,5 evra bruto za delnico. Kljub nedavnemu ukrepu Banke Slovenije (BS), ki je dvignila proticiklični blažilnik za izpostavljenost do Republike Slovenije z nič na raven 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, v NLB niso spremenili dividendne politike.

Predvideno izplačilo dividend ni vključeno v kapitalsko osnovo, kar pomeni, da ne bo vplivalo na kapitalske količnike skupine NLB. Preostali del bilančnega dobička NLB ostaja nerazporejen in predstavlja preneseni dobiček, so sporočili v izjavi za javnost. ''Veseli smo, da so delničarji potrdili izplačilo druge letošnje tranše dividend, saj s tem ostajamo trdno na poti naših ambicij – do leta 2025 načrtujemo 500 milijonov evrov skupnega kapitalskega donosa v obliki dividend, izplačanih v gotovini,'' je povedal prvi mož NLB Blaž Brodnjak.

Ukrepi BS niso dobro pretehtani

''Pred nami je zelo zanimivo obdobje, polno priložnosti," je po skupščini povedal predsednik nadzornega sveta Primož Karpe. Uvedba višjega proticikličnega blažilnika, ki od bank zahteva, da imajo na strani več kapitala, naj ne bi imel vpliva na NLB. ''Pričakujemo, da ne bo imel vpliva na vedenje NLB. Pričakujemo pa, da bo vplival na ravnanje nekaterih manjših bank v tej državi. Čas za sprejem teh blažilnikov je po našem prepričanju napačen. Če bi bili že uvedeni, bi morali biti v preteklosti. Zdaj niso časi za zategovanje pasu v tem delu. Trdimo, da ukrepi niso dobro pretehtani in premišljeni,'' je po skupščini povedal Brodnjak.

Dotaknil se je tudi ukrepov BS, povezanih s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva. ''Tudi kapitalski blažilniki, ki so že bili uvedeni za financiranje prebivalstva, so po naši presoji povsem absurdni,'' je dejal. Na novinarski konferenci je govoril o največjih slovenskih izzivih.

Ključni izziv je cena energentov

Dejansko ne zaznavamo tako velike stiske, da bi pričakovali masoven val stečajev, je pojasnil. Slovenska podjetja imajo robusten denarni tok. Ključni izziv je cena energentov. Če bo vlada slovenskim gospodarskim odjemalcem v energetsko intenzivnih panogah uspela zagotoviti dobavo energije po razumnih cenah, v vsakem primeru globoko pod 300 evri na megavatno uro, bo slovensko gospodarsko še dalje uspešno jahalo val t. i. nearshoringa – vračanje verig vrednosti v srednjo Evropo.

Poudaril je tudi, da so priložnosti izjemne, po njegovih besedah zgodovinske. ''Izjemno pomembno je, da bodo slovenska podjetja v primerljivem položaju, ko gre za cene in dobavo energije.'' Pridružil se je pozivu gospodarstvenikov, ki od vlade zahtevajo spremembe predvidenih ukrepov na področju pomoči gospodarstvu.

Z dvigom minimalne plače se manjša kreditna sposobnost prebivalstva

''Opažamo zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih v zadnjih tednih,'' je pouadaril Brodnjak. Dodal je, da je štiri- oziroma petodstotna obrestna mera za 30-letno stanovanjsko posojilo nekaj povsem normalnega. ''Je pa šok, ker smo šli z 1,5 na 4,5 oziroma pet odstotkov.'' Opozarja, da bo na kreditno sposobnost prebivalstva dodatno vplival dvig minimalne plače. ''Tri leta opozarjamo, da so ukrepi BS povsem absurdni v trajnostnih pogledih in izključujejo pomemben del slovenskega prebivalstva od dostopa do finančnih storitev v primerjavi z ljudmi iz okoliških držav. Z dvigom minimalne plače bodo ljudje še manj kreditno sposobni. Imeli bodo več denarja in bodo lahko dostopali do manj kreditov.''

Kapital za manjše taktične prevzeme

Banka ima na razpolago kapital za hitro organsko rast in za morebitne manjše taktične prevzeme. NLB zelo zanima rast na srbskem trgu. V banki ocenjujejo, da bo lizing znova postal pomembna poslovna dejavnost skupine. Kot smo poročali, so pred kratkim ustanovili novo lizing družbo v Severni Makedoniji in pridobili vsa potrebna soglasja za nakup lizing družbe v Srbiji. S poslovanjem v Severni Makedoniji in Srbiji bodo začeli januarja.

"Del kapitala hranimo za hrvaški trg, denimo za kakšen nakup ali za čezmejno projektno financiranje velikih infrastrukturnih projektov ali podjetij, ki so navzoča v regiji, ali za podporo slovenskega, srbskega ali bosanskega gospodarstva na hrvaškem trgu. Tu vidimo zelo velik potencial za rast," je še povedal Brodnjak.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar