Ločencem v Italiji do 500 evrov pomoči za najemnino. Kako je v Sloveniji?

Najemnina je za vse več gospodinjstev eden večjih mesečnih izdatkov. V Sloveniji so bile najemnine v tretjem četrtletju lani kar za 76 odstotkov višje kot leta 2015, kar je bila tretja največja rast v EU. Najnovejši podatki sicer kažejo, da so se v prvem četrtletju letos v primerjavi s povprečjem leta 2025 nekoliko znižale, a dolgoročna rast ostaja izrazita.

Ob tem se spreminja tudi struktura gospodinjstev. Vse več ljudi živi samih oziroma v manjših gospodinjstvih, zato se stroški najemnine porazdelijo med manj članov. Dostopnost stanovanj ni več le vprašanje cen nepremičnin, temveč tudi tega, kako lahko gospodinjstva z enim dohodkom pokrijejo stroške bivanja.

Na težave s stanovanjsko dostopnostjo se odzivajo tudi naši zahodni sosedje. Italija je letos uvedla ukrep, namenjen ločenim in razvezanim staršem, ki po razpadu družine potrebujejo novo najemno stanovanje.

Država je za ta namen ustanovila sklad, ki bo v letih 2026–2028 prejel skupno 60 milijonov evrov oziroma 20 milijonov evrov na leto. Upravičenci bodo lahko dobili povračilo polovice stroškov najemnine, vendar največ 500 evrov na mesec oziroma šest tisoč evrov na leto. Prvi razpis naj bi bil objavljen jeseni.

Do pomoči bodo lahko upravičeni ločeni ali razvezani starši z vsaj enim vzdrževanim otrokom, ki jim po razpadu družine ni pripadlo nekdanje družinsko stanovanje. Med pogoji so še redno plačevanje preživnine, letni dohodek do 35 tisoč evrov, sklenjena najemna pogodba in dejstvo, da prosilec nima v lasti druge primerne nepremičnine v krogu 50 kilometrov od nekdanjega družinskega doma. Po ocenah italijanskega ministrstva naj bi bilo v prvem obdobju najmanj pet tisoč upravičencev.

"Ko je nekdanje stanovanje dodeljeno drugemu staršu, se tisti, ki ostane brez doma, pogosto spoprijema z vrsto ekonomskih težav," so ukrep pojasnili na italijanskem ministrstvu za infrastrukturo in promet. Minister Matteo Salvini je ukrep označil kot odgovor na stanovanjsko stisko ločenih staršev, ki je po njegovih besedah pogosto spregledana.

Ločena starša imata lahko po razhodu dodatne stanovanjske stroške. Depositphotos

Razveze in manjša gospodinjstva povečujejo potrebe po stanovanjih

Tudi v Sloveniji je bilo lani več razvez. Leta 2025 se je po podatkih Sursa razvezalo 2.172 parov, kar je 108 oziroma pet odstotkov več kot leto prej. Polovica razvezanih parov je imela tudi mladoletne vzdrževane otroke – skupaj 1.801.

Hkrati se dolgoročno zmanjšuje povprečna velikost gospodinjstev. Po zadnjem popisu leta 2021 je povprečno slovensko gospodinjstvo štelo 2,41 člana. Med gospodinjstvi je bilo enočlanskih 34 odstotkov vseh gospodinjstev oziroma približno vsako tretje. Med letoma 2011 in 2021 se je število gospodinjstev povečalo za 46 tisoč oziroma šest odstotkov, njihova povprečna velikost pa se je zmanjšala.

Kot smo že poročali, bo trend drobljenja gospodinjstev po ocenah ekonomistov v prihodnjih desetletjih dodatno povečeval pritisk na stanovanjski trg. Profesor Jože Sambt z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani opozarja, da se bo zaradi tega spreminjala tudi struktura povpraševanja: "Manjšanje gospodinjstev ob nespremenjenih preostalih dejavnikih pomeni povečevanje števila gospodinjstev in s tem povpraševanja po stanovanjih, hkrati pa se povprečna velikost gospodinjstev zmanjšuje," je povedal za Bloomberg Adria.

Glede na ugotovitve poročila Ocena gibanja potreb po stanovanjih do leta 2040 glede na demografske trende in projekcije naj bi se potrebe po stanovanjih od začetka leta 2024 do leta 2040 v Sloveniji povečale za okoli 20 tisoč enot. Najbolj izrazito naj bi se povečale potrebe po dvosobnih stanovanjih, za okoli osem tisoč, in enosobnih, za okoli sedem tisoč, medtem ko bi potrebe po večjih stanovanjih nekoliko upadle.

Kaj to pomeni za najemniški trg? Po razvezi lahko iz enega gospodinjstva nastaneta dve, pri čemer eden od staršev potrebuje novo stanovanje. Če gre za enostarševsko gospodinjstvo, mora strošek bivanja pokrivati z enim dohodkom.

Slovenija ločenim staršem ne ponuja posebne stanovanjske pomoči

Ločeni oziroma razvezani starši pri nas nimajo posebne stanovanjske subvencije, vezane na razvezo. Do subvencije najemnine so lahko upravičeni tudi ti, vendar pod enakimi pogoji kot druga gospodinjstva z majhnimi dohodki. Pri odločanju se upoštevajo dohodek in premoženje gospodinjstva ter vrsta najemnega stanovanja. Višina subvencije je odvisna od dohodkovnega položaja gospodinjstva, vendar ne more preseči 85 odstotkov priznane neprofitne oziroma priznane prosto oblikovane najemnine.

Drugače je pri otroškem dodatku. Slovenija je letos uvedla 30-odstotno povečanje posameznega zneska otroškega dodatka za otroke, ki živijo v zakonsko opredeljenih enostarševskih družinah. Ukrep se uporablja za pravice, priznane od julija 2026. Sama razveza ali dejstvo, da starša ne živita skupaj, še ne pomeni avtomatične upravičenosti. Med drugim mora biti izpolnjen pogoj, da otrok od drugega starša ne prejema preživnine oziroma prejema preživnino v zakonsko določenih primerih, pri čemer se med upravičence štejejo tudi otroci, za katere se izplačuje nadomestilo preživnine. V določenih primerih lahko status enostarševske družine prizna tudi center za socialno delo zaradi izjemnega socialnega položaja.

Po oceni Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve naj bi sprememba zajela približno osem tisoč otrok, dodatna sredstva zanjo pa naj bi znašala okoli dva milijona evrov na leto.