text size
Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos na letni ravni zraslo za pet odstotkov, kar je najvišja rast v zadnjih letih. V prvem polletju je bila rast bruto domačega proizvoda (BDP) 4,1-odstotna glede na enako obdobje lani, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).
K rasti je največ prispevalo domače povpraševanje. Domača potrošnja se je v drugem četrtletju povečala za 5,9 odstotka, pri čemer sta se okrepili tako končna potrošnja kot investicije. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili višji za 3,4 odstotka, rast pa je bila najizrazitejša pri trajnih proizvodih, kjer je dosegla 10,1 odstotka.
Rast dodane vrednosti v gradbeništvu
Močno so se povečale tudi investicije. Bruto investicije v osnovna sredstva so zrasle za 13,2 odstotka, največ zaradi vlaganj v zgradbe in objekte, ki so bila višja za 19 odstotkov. Investicije v opremo in stroje so se povečale za 10,1 odstotka.
Preberi še
Nemški BDP z minimalno rastjo, zdaj ga ogroža še suša
Razmere v Perzijskem zalivu z ostrimi nihanji cen nafte in plina, obremenjujejo od surovin odvisno nemško gospodarstvo.
30.07.2026
Ameriški BDP raste počasneje, cene pa hitreje
K rasti BDP so največ prispevali višja potrošnja gospodinjstev, rast investicij in povečanje izvoza.
30.07.2026
Evrsko območje zraslo bolj od pričakovanj, Španija nad pričakovanji
BDP glede na prejšnje četrtletje višji za 0,4 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 0,5 odstotka.
30.07.2026
Slovenija edina v regiji Adria izvozi več kot uvozi
V regiji Adria ima samo Slovenija večji izvoz od uvoza, s 102-odstotno pokritostjo uvoza z izvozom v letu 2025.
16.06.2026
Slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju zraslo za tri odstotke, Boštjančič: 'Slovenija danes raste hitreje od večine evropskih držav'
Minister za finance Klemen Boštjančič: "Ne stagnacija, ne recesija, ne zlom gospodarstva./.../Številke govorijo same zase."
15.05.2026
Okrepila se je tudi zunanja trgovina. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, uvoz pa za 7,6 odstotka. Rast izvoza in uvoza blaga je bila najvišja po tretjem četrtletju leta 2024.
Dodana vrednost v gospodarstvu je bila za 4,8 odstotka višja kot pred letom dni. Najhitreje je raslo gradbeništvo, kjer se je dodana vrednost povečala za 15,9 odstotka. Pomemben prispevek k rasti so imele tudi dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva, kjer je bila rast 5,2-odstotna, ter predelovalne dejavnosti s 4,3-odstotno rastjo.
Število zaposlenih se je medtem povečalo za 0,3 odstotka oziroma za približno 3.500 oseb. V drugem četrtletju je bilo zaposlenih okoli 1,101 milijona ljudi, navaja Surs.
Največ novih delovnih mest je nastalo v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih poslovnih dejavnostih ter v dejavnostih javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Po drugi strani se je zaposlenost v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za približno 3.000 oseb.
Slovenija presegla rast v EU
Po prvi oceni Eurostata se je bruto domači proizvod v drugem četrtletju 2026 v evrskem območju v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,4 odstotka, v Evropski uniji pa za 0,5 odstotka. Na letni ravni je gospodarska rast znašala 1,0 odstotek v evrskem območju in 1,2 odstotka v EU. S tem se je rast v primerjavi s prvim četrtletjem letos okrepila, saj je takrat znašala 0,5 odstotka v evrskem območju in 0,8 odstotka v EU.
Slovenija je z letno rastjo BDP v višini pet odstotkov tako občutno presegla povprečje evrskega območja in Evropske unije.