Po padcu na lestvici konkurenčnosti gospodarstvo zahteva hitre ukrepe

Slovenija je na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 70 državami zdrsnila na 49. mesto, kar po oceni Gospodarskega kroga kaže na vse slabše poslovno okolje in izgubljanje razvojnega zagona.

Slovenija je v primerjavi z lanskim letom izgubila tri mesta. IMD izpostavlja, da država ostaja razmeroma močna na področjih mednarodne trgovine, infrastrukture, varnosti, nizke dohodkovne neenakosti in kakovosti človeškega kapitala, vendar je nazadovala zaradi slabše poslovne učinkovitosti in manj spodbudnega poslovnega okolja.

V združenju 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij opozarjajo, da konkurenčnost zmanjšujejo visoka obremenitev dela, administrativne ovire, pomanjkanje delovne sile, visoki stroški energije ter prepočasna digitalizacija in uvajanje novih tehnologij. Brez hitrih sistemskih ukrepov bo Slovenija po njihovem mnenju težje ohranjala kakovostna delovna mesta ter financirala javne storitve in socialno varnost.

Zato vlado, socialne partnerje in širšo javnost pozivajo k pripravi razvojnega dogovora za izboljšanje poslovnega okolja. Ob tem poudarjajo, da je pomembno, da ustavno sodišče čim prej odloči o dopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj bi to omogočilo nadaljnjo razpravo o ukrepih za krepitev konkurenčnosti.

Po oceni Gospodarskega kroga je sprejeti interventni zakon korak v pravo smer, saj med drugim predvideva razvojno kapico na socialne prispevke, nižji DDV za nekatera živila in energente, spremembe za normirance ter možnost nadaljnjega dela ob prejemanju polne pokojnine. Vendar opozarjajo, da gre le za začetek in da so potrebne širše reforme.

 

 

Med ključnimi predlogi izpostavljajo davčno razbremenitev dela in podjetij, odpravo administrativnih ovir, konkurenčne cene energije, več spodbud za raziskave, razvoj, digitalizacijo in umetno inteligenco, primerljive pogoje poslovanja bank z drugimi državami EU ter hitrejše prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam gospodarstva in učinkovitejše vključevanje domačih in tujih kadrov.

Po njihovih besedah Slovenija potrebuje več ambicije, več zaupanja v podjetništvo in dolgoročen dogovor, da je uspešno gospodarstvo temelj blaginje države.

 

Kot kaže analiza Bloomberg Adria, v produktivnosti regija Adria še vedno precej zaostaja za preostalo Evropo.