Medtem ko je uvoz iz Slovenije rasel zadržano in se je proti koncu leta celo začel krčiti, je izvoz blaga doživel močan skok – zlasti na trgih zunaj Evropske unije.
Po podatkih Statističnega urada je Slovenija lani izvozila za 72,1 milijarde evrov blaga, kar je 17 odstotkov več kot leto prej. Uvoz je znašal 70,6 milijarde evrov in je bil višji le za 1,8 odstotka. Rezultat je bil 1,5-milijardni presežek v blagovni menjavi in 102-odstotna pokritost uvoza z izvozom – torej je država izvozila več, kot je uvozila.
Glavni motor rasti: trgi zunaj EU
Največji del rasti izvoza je prišel iz trgovanja z nečlanicami EU. Tja se je vrednost izvoza povečala kar za 32,7 odstotka.
Preberi še
Primanjkljaj: Skoraj petino več uvozili iz držav nečlanic EU
Primanjkljaj je novembra 2024 znašal slabih 300 tisoč evrov.
06.01.2025
Lahko ameriški 'trgovinski embargo' na Indijo škodi slovenskim podjetjem?
Kaj carine proti Indiji prinašajo Sloveniji?
11.08.2025
Izvoz v članice EU je bil sicer prav tako višji, a precej bolj zmerno – za 1,6 odstotka. Uvoz je rasel počasi tako iz EU kot iz nečlanic, kar pomeni, da se je ravnotežje v blagovni menjavi izboljšalo v korist izvoza.
December: zgodovinski izvoz, a mesečni primanjkljaj
Decembra je vrednost izvoza znašala 5,4 milijarde evrov, kar je največ doslej za katerikoli december in prvič nad mejo petih milijard. V primerjavi z decembrom leto prej je izvoz zrasel za 13,3 odstotka.
Kljub temu je bil december kot celota pod povprečjem leta: izvoz je dosegel 89 odstotkov povprečne mesečne ravni, uvoz pa približno 95 odstotkov. Uvoz je znašal 5,6 milijarde evrov in je bil celo nekoliko nižji kot leto prej (–0,9 odstotka).
V decembru je Slovenija ustvarila blagovni primanjkljaj v višini 210,7 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 96,2-odstotna.
Leto kot celota: rast v vseh četrtletjih – vsaj za izvoz
Na ravni celotnega leta je bila slika precej bolj enoznačna. Izvoz je rasel v vseh štirih četrtletjih 2025. Najizraziteje v prvem, ko je bil skoraj 50 odstotkov višji kot leto prej. Pri uvozu je bila rast omejena le na prvo polovico leta; v drugem delu leta je uvoz začel upadati.
V zadnjem četrtletju je bil uvoz celo za skoraj 13 odstotkov nižji kot leto prej, predvsem zaradi padca menjave z nečlanicami EU.