Trgovinski presežek evrskega območja se krči, izvoz pod pritiskom

Trgovinski presežek evrskega območja in Evropske unije se je na začetku leta močno skrčil, saj izvoz pada hitreje od uvoza. Podatki kažejo, da evropsko gospodarstvo izgublja zagon, pri čemer največji pritisk prihaja iz industrijskih sektorjev, zlasti kemije in avtomobilske industrije.

Presežek evrskega območja se je prepolovil

Evrsko območje je februarja ustvarilo 11,5 milijarde evrov presežka v blagovni menjavi, kar je skoraj polovico manj kot leto prej, ko je presežek znašal 23,1 milijarde evrov. Glavni razlog za poslabšanje je padec izvoza. Ta je februarja dosegel 232,4 milijarde evrov, kar je 6,7 odstotka manj kot leto prej, medtem ko se je uvoz zmanjšal bistveno manj, za 2,2 odstotka na 220,9 milijarde evrov.

Na mesečni ravni se je sicer saldo izboljšal – januarja je evrsko območje beležilo primanjkljaj v višini ene milijarde evrov –, kar kaže na kratkoročno stabilizacijo, predvsem zaradi okrevanja v sektorju strojev in vozil.

Industrija še drži presežek, kemija popušča

Sektorski podatki razkrivajo razhajanja znotraj gospodarstva. Presežek v strojegradnji in avtomobilski industriji se je s 1,5 milijarde januarja februarja zvišal na 10,2 milijarde evrov. A na letni ravni je tudi ta sektor oslabil, in sicer s 14,2 na 10,2 milijarde evrov.

Še izrazitejši padec beleži kemična industrija, kjer se je presežek zmanjšal z 30,4 na 16,2 milijarde evrov. Na drugi strani se je izboljšal energetski saldo: primanjkljaj se je zmanjšal z –25,2 na –20 milijard evrov, kar odraža stabilizacijo cen energentov.

Začetek leta šibkejši kot lani

V prvih dveh mesecih 2026 je evrsko območje ustvarilo 10,6 milijarde evrov presežka, kar je manj kot polovico lanskih 21,8 milijarde evrov. Izvoz se je v tem obdobju zmanjšal za 7,2 odstotka na 447,5 milijarde evrov, uvoz pa za 5,1 odstotka na 436,9 milijarde evrov.

Opazno se je zmanjšala tudi trgovina znotraj evrskega območja, ki je upadla za 1,5 odstotka na 432,7 milijarde evrov, kar kaže na ohlajanje tudi znotraj evropskega trga.

Podobno sliko kaže celotna Evropska unija. Ta je februarja ustvarila 9,1 milijarde evrov presežka, kar je precej manj od 22,9 milijarde evrov leto prej. Izvoz izven EU je upadel še izraziteje kot v evrskem območju: za 9,3 odstotka na 204,7 milijarde evrov, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 3,5 odstotka na 195,7 milijarde evrov.

Na mesečni ravni se je saldo sicer izboljšal – januarja je EU beležila primanjkljaj 5,6 milijarde evrov –, kar kaže na kratkoročno okrevanje, znova predvsem zaradi industrije.

Tudi v EU je ključni razlog za slabšo sliko upad presežkov v najmočnejših izvoznih sektorjih: presežek v kemijski industriji se je skoraj prepolovil (z 28,7 na 14,8 milijarde evrov), presežek v strojegradnji in vozilih pa se je zmanjšal z 18,9 na 11,5 milijarde evrov.

Energetski primanjkljaj se je sicer izboljšal z –27,6 na –22,1 milijarde evrov, kar pa ni zadostovalo za kompenzacijo padca v industriji. V obdobju januar–februar je EU ustvarila le 3,5 milijarde evrov presežka, v primerjavi s 17,5 milijarde leto prej. Izvoz se je zmanjšal za 9,5 odstotka, uvoz pa za 6,6 odstotka, kar potrjuje trend ohlajanja zunanjega povpraševanja.