Norveški izvoz surove nafte je prejšnji mesec zaradi izbruha vojne na Bližnjem vzhodu dosegel rekordno vrednost. To je pripomoglo k dvigu trgovinskega presežka države na najvišjo raven v več kot treh letih.
Vrednost izvoza surove nafte se je marca v primerjavi z lanskim letom povečala za 68 odstotkov na 6,1 milijarde dolarjev, pri čemer je prodaja v tujino znašala 56,6 milijona sodčkov, je danes sporočil norveški statistični urad.
''Zaprtje Hormuške ožine je povzročilo precejšen šok v ponudbi na naftnem trgu, kar je prispevalo k visokim cenam nafte v marcu in s tem k najvišji vrednosti izvoza doslej,'' je dejal Jan Olav Rorhus, višji svetovalec pri statističnem uradu.
Največjemu izvozniku energije v zahodni Evropi je pomagala tudi rast cen zemeljskega plina, saj je vojna z Iranom prizadela zaloge. Skupni dobiček od nafte in plina je norveški trgovinski presežek dvignil na 97,5 milijarde kron, kar je najvišja vrednost od januarja 2023, medtem ko sta tako izvoz kot presežek še vedno očitno pod vrhuncem iz leta 2022, ko je za skok poskrbela ruska vojna proti Ukrajini.
Podatki prihajajo, ko je ameriški predsednik Donald Trump v torek v objavi na svoji platformi Truth Social zapisal, da »Evropa obupno potrebuje energijo« in da »Norveška prodaja svojo severnomorsko nafto Združenemu kraljestvu po dvojni ceni. S tem služijo bogastvo.«
Norveški finančni minister Jens Stoltenberg, nekdanji vodja obrambnega zavezništva NATO, je prejšnji mesec zavrnil trditve, da njegova država izkorišča vojno na Bližnjem vzhodu. Vpliv konflikta na delniške trge je za Norvežane pomembnejši prek njihovega 2,2 bilijona dolarjev vrednega državnega premoženjskega sklada kot pa dviga cen energije, je trdil.
- S pomočjo Joela Rinnebyja
.webp){kind=icon}
