Bodo predvolilne objljube strank padle? Kračun: Izpolnitev bi pomenila odmik od proračunskih načrtov

Glavna tema prihodnjega meseca v Sloveniji bo oblikovanje nove vlade, ki bi jo, če bo prevladovala razumnost zahtev strank, po mnenju poznavalcev lahko dobili v maju. A ob sestavljanju vlade bo nujna tudi razumnost pri usklajevanju političnih zavez z dejanskimi zmožnostmi javnih financ, opozarja Fiskalni svet Republike Slovenije.

V svetu poudarjajo, da bo morala nova vlada v najkrajšem času jasno opredeliti prednostne naloge, določiti način njihovega financiranja ter zagotoviti, da bodo napovedani ukrepi ustrezno vključeni v javnofinančne dokumente. V razmerah povečanih pritiskov na izdatke in geopolitičnih negotovosti si ne moremo privoščiti dodatnega odmikanja od javnofinančne vzdržnosti.

O tem je v intervjuju za oddajo Spotlight na televiziji Bloomberg Adria govoril predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije dr. Davorin Kračun.

Poudarjate, da bo morala nova vlada zaveze uskladiti z dejanskimi zmožnostmi javnih financ. Katere obljube vidite kot največje tveganje za stabilnost državne blagajne?

Politika lahko obljublja, vendar morajo javne finance takšne odločitve tudi vzdržati. V predvolilnem obdobju je bilo danih precej obljub, ampak če bi vse to izpolnili, bi to pomenilo pomemben odmik od proračunskih načrtov. Prav tako moramo upoštevati, da obljube vplivajo na pričakovanja interesnih skupin, zato bo bistveno to, kar bo vlada zapisala v svojem programu.

Ali so obljube o znižanju davkov, sploh s strani nekaterih novih strank, v trenutnih razmerah sploh realne? Je za to nujno poiskati nove davčne vire?

Vlada mora delovati v okviru zavez, ki jih je dala ob sprejemu srednjeročnega fiskalnega načrta. Ta načrt je bil izdan jeseni leta 2024, in v kolikor se bo vlada držala teh okvirov, tudi pri porabi, potem lahko rečemo, da se bo ohranjala javnofinančna vzdržnost. Z javnofinančno vzdržnostjo pa tudi ugodni pogoji financiranja.

Ampak izbor ukrepov, kako bo vlada to dosegla, je politična odločitev. Nanjo Fiskalni svet ne more vplivati, lahko pa opozarja na neskladnosti tekočih javnofinančnih gibanj na eni strani in proračunskih načrtov oziroma teh zavez na drugi strani.

Ekonomisti poudarjate, da premalo govorimo o odhodkovni strani proračuna. Koliko prihrankov lahko dosežemo glede na naravo odhodkov in stroške za zdravstvene, pokojninske in druge sisteme?

Vemo, da še ni bila narejena celovita analiza možnih prihrankov na odhodkovni strani in šele takšna analiza bi pokazala, na katerih področjih poraba ni učinkovita. Če recimo spomnim na oceno IMF (Mednarodnega denarnega sklada, op. p.) na svetovni ravni, ta ocenjuje, da je učinkovitost javnih investicij za okoli tretjino nižja od optimalne.

In odločilna pri pregledu izdatkov je seveda politična podpora najvišjih predstavnikov oblasti. Prav je, da je takšna analiza izdatkov predmet neodvisne analize, ampak pri izvrševanju potrebuje polno politično podporo.

Bi lahko oziroma bi morala vlada znižanje davčnih obremenitev vezati na gospodarsko rast? Je to realno? Kako velika bi morala biti rast za znižanje obremenitev dela za pet odstotnih točk?

Takšni izračuni so vedno vprašljivi, ker so odvisni od predpostavk. V teh razmerah, ko imamo opravka z veliko negotovostjo, pa bi seveda kakršen koli izraz številk predstavljal nerealno špekulacijo.

Vedno je treba upoštevati srednjeročno vzdržnost in ob tem tudi zaveze, ki jih je vlada sprejela, in pa proticiklično delovanje, kar je tudi eden glavnih ciljev fiskalne politike. In v okviru tega se pač vlada odloča o instrumentih ekonomske politike, ki vključujejo tudi davčno politiko.

STA

 

Kako bi po vašem mnenju vlada morala prednostno razvrstiti nujne investicije v razvoj, varnost, socialo, ne da bi pri tem ogrozila srednjeročno vzdržnost?

Vlada se pri investicijah odloča na podlagi političnih prioritet, torej izvoljeni politični predstavniki odločajo, ali bomo dali prednost obrambi ali infrastrukturi ali stanovanjski gradnji ali prednost boljšemu in bolj sprejemljivemu zdravstvenem sistemu in podobno.

Ampak pomembno je, da javne investicije, za katere se vlada odloči, upoštevajo razpoložljiva sredstva, ob tem pa tudi, da spodbujajo razvoj dolgoročnega gospodarskega potenciala. To in vpetost javnih investicij v zagotavljanje gospodarskega potenciala je na srednji rok ključno, hkrati pa omenimo, tudi javne investicije, so lahko instrument proticikličnega delovanja.

Pravite, da si politika ne more privoščiti dodatnega odmikanja od vzdržnosti. Je manevrski prostor za proračunsko trošenje povsem izčrpan, vstopamo v obdobje strogega varčevanja?

Ne govorimo strogem varčevanju in tudi mislimo, da v sedanjih okoliščinah manevrski prostor še ni povsem izčrpan. Tudi bonitetne agencije Sloveniji priznavajo sorazmerno dobro stanje javnih financ. Javni dolg je v širšem okviru povprečja Evropske unije, čeprav moramo vedeti, da lahko bonitetne agencije, če se razmere spremenijo, v trenutku svoje mnenje tudi spremenijo.

Ampak to, na kar opozarja Fiskalni svet, je dejstvo, da rast tekoče porabe presega ocenjeno rast gospodarskega potenciala, da se na srednji rok tveganja stopnjujejo in na to stalno opozarjamo.

Izpostavljate pomen verodostojnih predpostavk. So trenutni javnofinančni dokumenti osnovani na nerealnih napovedih ali imajo preveč manevrskega prostora za trošenje?

Sedanji proračunski dokumenti so bili napravljeni jeseni na osnovi jesenske napovedi Umarja (Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj). Razmere se hitro spreminjajo, zato bo treba glede na krizo na Bližnjem vzhodu že kar hitro preveriti, ali so takrat ocenjene predpostavke še verodostojne. To bo predvsem odvisno od trajanja, pa tudi vpliva konflikta na gospodarske aktivnosti, cene energentov, inflacijo, na odprtost logističnih poti in podobno.

Kaj pa reforme, ki so že bile sprejete - ali ogrožajo dolgoročno stabilnost proračuna, na primer plačna reforma?

Ocena stabilnosti ali nestabilnosti ni posledica zgolj enega ukrepa in na proračunskega gibanja, poleg preteklih ukrepov, vplivajo tudi pričakovanja podjetij in prebivalstva. Kar ocenjuje Fiskalni svet, so agregatna gibanja, torej ne glede na to, na katerem koncu pride do preseganja ali zmanjšanja porabe, potrebno je, da na agregatni ravni ne odstopamo od zavez. Kajti zaveze, ki smo jih dali v srednjeročnem fiskalnem načrtu, v precejšnji meri obetajo tudi srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Delovanje Fiskalnega sveta želite predstaviti poslanskim skupinam. Vemo, da se bo zelo kmalu oblikoval nov parlament. Želite poslance izobraziti ali jih opozoriti na omejitve pri sprejemanju novih zakonov?

To je naša redna praksa. Predvsem morajo poslanci ponotranjiti pomen odgovorne fiskalne politike, kajti njihove odločitve se tičejo vseh nas. Seveda moramo pa opozoriti tudi na omejitve. Namreč, želja je ogromno in tudi argumentov, zakaj izpolniti to ali ono obljubo, zakaj zadati takšen ali drugačen načrt. Te obljube so lahko kredibilne, ampak na koncu, ko vse to seštejemo, ugotovimo, da so javne finance omejene in je potrebno sprejeti odločitev, ki jo je možno z obstoječimi javnimi financami izvesti.

Bloomberg Adria

 

Kako boste ukrepali, če bo prihodnja vlada v svojih prvih dokumentih ignorirala vaša opozorila o vzdržnosti? Obstaja bojazen, da bi se brez takojšnje zamejitve porabe javne finance v naslednjih štirih letih nepovratno poslabšale?

Najprej moram poudariti, Fiskalni svet nima izvršilne funkcije in naša naloga je spremljanje in opozarjanje na morebitno odmikanje od srednjeročne vzdržnosti javnih financ.

Prvi tak znak zavzemanja za vzdržno usmeritev ekonomske politike bo koalicijska pogodba in tako kot vedno bo tudi tokrat Fiskalni svet ocenil koalicijsko pogodbo in opozoril na morebitna tveganja, ki jih za javne finance takšna koalicijska pogodba prinaša. Kar se tiče formalnih zadolžitev, bo Fiskalni svet ocenil jesenske proračunske dokumente in ocenil njihovo skladnost z zavezami iz srednjeročnega fiskalnega načrta.

Kar se tiče obveznosti vlade do stališč fiskalnega sveta pa je tako, vlada mora jasno pojasnjevati, če se s Fiskalnim svetom ne strinja, zakaj se ne strinja, gre za načelo comply or explain (upoštevaj ali pojasni, op. p.). Pričakujemo pa tudi odgovorno ravnanje politike. Politika oziroma vlada, kakršna koli že bo, bo rezultat demokratičnega odločanja ljudi in demokratičnega parlamentarnega postopka.

Seveda obstajajo tudi nekateri mehanizmi, ki jih je potrebno uveljaviti, če pride do poslabšanja javnih financ. Na domači ravni zakon o fiskalnem pravilu predvideva odpravo odstopanj, na evropski ravni pa je vedno možnost uveljavitve postopka presežnega primanjkljaja in ta je v skrajni meri povezan tudi s sankcijami, če bi seveda prišlo do večjih odstopanj.