Peter Magyar: Orbanizem brez Orbána?

Prepričljiva in odmevna volilna zmaga Petra Magyara je v Bruslju in velikem delu Evropske unije sprožila val navdušenja. Okrepila je ne le upanje, da Budimpešta ne bo več veljala za "črno ovco" Unije, temveč tudi prepričanje, da se EU lahko uspešno zoperstavi geopolitičnim pritiskom in vse glasnejši demonizaciji iz krogov Vladimirja Putina in Donalda Trumpa. Na drugi strani je imel odhajajoči madžarski premier Viktor Orbán trdno podporo Trumpove administracije. V sklepnem delu kampanje ga je v Budimpešti osebno podprl tudi ameriški podpredsednik JD Vance, kar je v javnosti naletelo na precej posmehljiv odziv.

V šalah na družbenih omrežjih in tudi v bruseljski diplomatski sferi se pojavlja celo tiha želja, da bi JD Vance obiskal še kakšno evropsko državo, saj nekateri verjamejo, da bi to lahko prispevalo k padcu desnih populističnih voditeljev. Madžarske parlamentarne volitve so namreč okrepile občutek, da izvoz Trumpove ideologije gibanja MAGA (Make America Great Again) v Evropo ne daje pričakovanih rezultatov.

Hkrati pa vse več evropskih analitikov opozarja, da bi lahko bila visoka pričakovanja glede Magyara pretirana. Čeprav vodja desnosredinske stranke Tisza napoveduje proevropsko usmeritev in umiritev sporov med Budimpešto in Brusljem, še zdaleč ni ideološko ali politično usklajen z glavnimi tokovi v Bruslju in vodilnih evropskih prestolnicah. Prav nasprotno.

'Orbanov dojenček'

Magyar ni ne liberalec ne izrazit evrocentrist, kot so bili številni drugi madžarski opozicijski voditelji, ki jim Orbána kljub poskusom ni uspelo premagati. Prav nasprotno. Tega se spominjajo tudi nekateri bruseljski diplomati, ki so ga spoznali že pred približno petnajstimi leti, ko je deloval v stalnem predstavništvu Madžarske pri EU in si prislužil vzdevek "Orbanov dojenček".

Res je, da Orbán takrat še ni bil to, kar predstavlja danes, vendar je očitno tudi, da Magyar ne bi zmagal, če se volivcem ne bi predstavil kot "mlajša, bolj zmerna različica" Orbána, z osredotočenostjo na gospodarske težave, kakovost javnih storitev in boj proti korupciji. Kaže, da je zelo dobro prepoznal ne le slabosti svojega nekdanjega političnega mentorja, temveč tudi omejitve opozicije.

Bloomberg

 

V tem kontekstu je očitno, da je Magyar dobro razumel, kako močno so na Madžarskem zakoreninjene kulturne delitve. Večina prebivalstva še vedno podpira protimigrantsko politiko, poudarjanje krščanske identitete ter tradicionalne konservativne vrednote. Prav na tem področju se kaže, da je Magyar v določenih pogledih dejansko "Orbanov naslednik". Zato se ni spuščal v izpodbijanje zakonodaje, ki določa obstoj zgolj dveh spolov, niti ukrepov, kot so davčne olajšave za matere s tremi otroki.

Pri tem je imel tudi svež zgled iz bližnje preteklosti. Pred štirimi leti je opozicijski kandidat Péter Márki-Zay, ki mu je bil po vrednotah deloma blizu, v kampanji preveč poudaril proevropsko in liberalno agendo. Podpora pravici do splava in istospolnim porokam je sicer naletela na odobravanje v Bruslju, a mu je hkrati zmanjšala možnosti za zmago proti Orbánu.

Magyar se je takšnemu pristopu zavestno izognil. Namesto ideoloških vprašanj je v ospredje postavil korupcijo oblasti in gospodarske teme ter svojo politično ponudbo oblikoval kot pragmatično alternativo, ki bi jo lahko strnili v misel: orbanizem brez Orbána.

Magyar kot novi Tusk?

Prepričljiva zmaga, s katero si je Magyar zagotovil celo večjo parlamentarno večino, kot jo je imel Orbán, odpira tudi vprašanja o tveganjih takšne koncentracije moči, opozarja madžarski tednik HVG. Tako močan mandat namreč omogoča globoke posege v sistem brez večjih omejitev.

"Ključno vprašanje je, ali se bo Peter Magyar znal upreti skušnjavam oblasti. To je obljubil ob razglasitvi zmage, a bo moral to še dokazati z vzpostavitvijo in ohranjanjem učinkovitih mehanizmov nadzora, ki omejujejo oblast tudi v težkih časih. Novi vladi se obeta izjemno zahtevno okolje, od nestabilnega globalnega reda do izpraznjenih javnih financ, spornih socialnih izdatkov in zelo visokih pričakovanj državljanov," opozarja komentator HVG Márton Gergely.

Bloomberg

 

Kljub temu uredništvo švedskega časnika Dagens Nyheter ostaja optimistično. Opozarjajo, da je za obnovo pravne države, ko je ta enkrat načeta, potreben čas, prav tako pa tudi za vzpostavitev svobodnega in neodvisnega medijskega okolja.

"Seveda obstajajo vprašanja glede Petra Magyara, ki izhaja iz stranke Fidesz. Morda ni Donald Tusk, ki je po izvolitvi za poljskega premierja državo iz zaveznice Budimpešte preoblikoval v gonilno silo sodelovanja z EU. A bistveno je, da ni Viktor Orbán," poudarjajo v uvodniku švedskega liberalnega časnika in dodajajo, da so "Madžari Evropi dali novo upanje".

Politologi ob tem opozarjajo, da preoblikovanje Orbánovega sistema ne bo enostavno, čeprav Magyar prevzema ustavne mehanizme, ki so bili v zadnjih letih zasnovani za učinkovito vladanje enega samega človeka. Po oceni romunskega politologa Laurentiua Pleske ni realno pričakovati, da bo stranka Tisza hitro odpravila vse težave na področju pravne države, saj bi jo lahko "od znotraj zaznamoval sistem, ki ga je Orbán gradil šestnajst let".

"Srednja in Vzhodna Evropa ta vzorec dobro poznata. Na Poljskem je PiS za sabo pustil ugrabljeno državo, iz katere se Tuskova vlada že dve leti mukotrpno poskuša izvleči, pri tem pa na vsakem koraku naleti na odpor. Madžarska ne bo izjema," je za moldavski portal Agora zapisal Pleska.

Tudi Donald Tusk je izrazil upanje, da bo Magyar njegova madžarska različica, kar pa poljski konservativni komentatorji označujejo za "zelo naivno". Po njihovem mnenju prihodnji madžarski premier ne bo takšen, kot si ga želijo številni v EU.

"Magyar čez noč ne bo postal ne protiruski ne izrazito proukrajinski, prav tako ne bo opustil Orbánovega stališča do nezakonitih migracij. Pravzaprav bi lahko na tem področju zavzel še ostrejšo držo," za poljski konservativni portal wPolityce poudarja Stanisław Janecki. Ob tem dodaja, da bo Magyar "zagotovo odprl pogajanja z Evropsko komisijo, da bi Madžarski povrnil dostop do zamrznjenih sredstev, vendar to še ne pomeni, da bo podprl preoblikovanje EU v nekakšno superdržavo pod prevlado Nemčije".

Bruselj zadovoljen, a previden

Magyarjeve napovedi o bolj konstruktivni vlogi Madžarske v EU ter dolgoročni uvedbi evra v Bruslju so naletele na odobravanje. Kljub temu to še ne pomeni, da bo država samodejno dobila dostop do približno 20 milijard evrov evropskih sredstev, ki ostajajo zamrznjena.

Čeprav le redki pričakujejo, da se bo Magyar korenito oddaljil od Orbánovega konservativnega populizma in kritičnega odnosa do politike EU do Ukrajine, so pričakovanja Bruslja jasna. V prvi vrsti bo moral odpraviti madžarski veto na ključni evropski finančni paket za Ukrajino v vrednosti 90 milijard evrov, ki ga želi Unija zagotoviti Kijevu.

Bloomberg

 

V političnih krogih v Bruslju, pa tudi v Berlinu in Parizu, upajo, da bo Magyar ubral podoben pristop kot italijanska premierka Giorgia Meloni – doma ohranil populistično retoriko, na evropskem parketu pa deloval pragmatično in konstruktivno. Pričakovanja so jasna: najprej pripravljenost na sodelovanje, šele nato lahko računa na sprostitev zamrznjenih milijard.

"Po Magyarjevi zmagi si ne moremo preprosto oddahniti, zapreti poglavja in sprostiti sredstev. Evropska unija mora prihodnjemu madžarskemu premierju jasno sporočiti, da mora z zaupanim mandatom obnoviti demokratične standarde v državi," opozarja komentator portugalskega časnika Expresso Paulo Baldaia. Ob tem dodaja, da se "Evropa ne sme zadovoljiti zgolj s porazom Fidesza".

Največja nevarnost za EU bi bila, da bi po teh volitvah sklepala, da je kriza mimo in da se je val reakcionarne politike polegel, opozarja komentator italijanskega časnika La Stampa Eric Jozsef. Po njegovih besedah bo brez "moskovskega trojanskega konja" v Bruslju lažje sprejeti nov, že dvajseti paket sankcij proti Rusiji ter odobriti približno 90 milijard dolarjev pomoči Ukrajini.

A hkrati poudarja, da to še zdaleč ni dovolj. EU mora nadaljevati krepitev svoje strateške avtonomije. Po teh volitvah se evropski voditelji ne morejo več sklicevati na madžarski veto kot na priročen izgovor za pomanjkanje odločnosti, sklene Jozsef.

Bloomberg

 

Da predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ni čakala na formalni odhod Viktorja Orbána, kaže že njen ponedeljkov poziv k večji centralizaciji odločanja v EU. Zavzela se je, da bi Unija pri sprejemanju zunanjepolitičnih odločitev dobila večjo težo, države članice pa bi se odpovedale možnosti veta.

"Prehod na glasovanje s kvalificirano večino v zunanji politiki je eden ključnih načinov za preprečevanje blokad, kakršnim smo bili priča v preteklosti," je dejala in vlade držav članic pozvala, naj "izkoristijo trenutni zagon".

Takšna sprememba bi bila zelo občutljiva. Tudi nekatere tradicionalno proevropske države bi ji lahko nasprotovale, saj bi pomenila manjši vpliv na lastno zunanjo politiko in tveganje, da bi morale podpreti odločitve, s katerimi se ne strinjajo.