Nepremičninski davek: Kdo so tujci, ki pri nas kupujejo nepremičnine

Pripravljena so izhodišča za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin v sklopu premoženjskega davka. Obdavčena bodo stanovanja, hiše in pa tudi stavbna zemljišča, zavezanci zanj pa bodo lastniki. Prva nepremičnina, v kateri tudi prebivate, bo davka oproščena, vsaka naslednja pa obdavčena. Davek ne bo progresiven, temveč bo znašal za vse nepremičnine enako - 1,45 odstotka od posplošene vrednosti nepremičnine, ki jo določa geodetska uprava (Gurs). Plačevati ga bodo morali tudi tujci, če v nepremičnini ne bodo imeli prijavljenega prebivališča.

Koliko nepremičnin sploh imajo v Sloveniji tujci? Podatke nam je posredovala finančna uprava (Furs), ki od 1. maja 2004, torej od vstopa Slovenije v EU, vodi evidenco kupcev nepremičnin glede na njihovo državljanstvo in glede na območje finančnega urada (FU), kjer stoji nepremičnina. Opozarjajo: "To so podatki, ki se nanašajo na odmerjen davek na promet nepremičnin (dvoodstoten), se pravi, da gre za prodajo/nakup rabljenih oz. starih nepremičnin. Pri novih nepremičninah se obračunava DDV."

Finančna uprava je lani obravnavala 45.382 zadev za odmero davka na promet nepremičnin, kar v primerjavi z letom 2022 (56.375) pomeni zmanjšanje za 19,5 odstotka. Na drugi strani prodaja nepremičnin tujcem raste. Po zadnjih razpoložljivih podatkih so v zadnjih desetih letih v Sloveniji kupili skoraj 7.500 nepremičnin in vsako leto na slovenskem nepremičninskem trgu bolj konkurirajo domačemu prebivalstvu. Medtem ko so leta 2014 kupili 418 nepremičnin, so jih lani že 1.158. To pomeni, da se je številka v desetletju več kot podvojila.

Kljub občutnemu padcu zadev, ki jih je za odmero davka na promet nepremičnin obravnaval Furs v letu 2023, pa se je prodaja tujcem leta 2023 glede na leto prej povečala za šest odstotkov.

 

 

Podrobneje smo pogledali še, iz katerih držav prihajajo kupci, ki so lani kupovali nepremičnine, in kje so jih kupili. Točnega kraja ne vemo, saj, kot rečeno, Furs v statistiko navede krajevni finančni urad, kamor spada nepremičnina.

Sicer pa med kupci v letu 2023 izstopajo Nemci s 168 nakupi rabljenih nepremičnin, 130 nepremičnin so kupili naši severni sosedje Avstrijci, 118 Hrvati in 102 Srbi.

Kje po Sloveniji kupujejo nepremičnine tujci

Nemci so najpogosteje kupovali nepremičnine na območju finančnih uradov Ptuj, Murska Sobota in Maribor. Tudi Avstrijci so najbolj navdušeni nad murskosoboškim okolišem in območjem Maribora. Hrvati so največ kupovali na območju finančne uprave Brežice, Srbi pa na območju finančne uprave Ljubljana.

Med kupci, ki prihajajo iz držav zunaj območja Evropske unije, so poleg Srbov najpogostejši iz Severne Makedonije (57 nakupov nepremičnin), Švice (45), Velike Britanije (39) in ZDA (34). Na seznamu je še 15 drugih držav zunaj osemindvajseterice, med njimi najdemo tudi denimo Izraelce, ki so lani v Sloveniji kupili 28 nepremičnin, največ na območju FU Ljubljane (11 nepremičnin). Ukrajinci so jih kupili 19, najpogosteje pa so posegali po tistih, ki spadajo pod območje uradov Maribor in Koper (skupaj devet). Iz Ruske federacije ni bilo v 2023 niti enega kupca, leto prej pa dva.

 

 

Kdo v Sloveniji ne more kupiti nepremične

Za tujce obstajajo jasna pravila, kdaj lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičnino v Sloveniji. Tako težav s tem nimajo državljani in pravne osebe iz EU, članic OECD, članic Evropskega gospodarskega prostora.

Pozitivno odločbo o ugotovitvi vzajemnosti potrebujejo državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU (Republika Severna Makedonija, Republika Srbija, Črna gora, Republika Albanija, Ukrajina, Republika Moldavija, Bosna in Hercegovina, Gruzija).

Kdo pa je ne more pridobiti ali pa jo lahko le z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti? "Državljani in pravne osebe iz vseh preostalih držav, ki se ne uvrščajo v nobeno od zgoraj naštetih skupin (med drugim tudi Ljudska republika Kitajska in Ruska federacija)," pišejo na spletni strani ministrstva za pravosodje, kjer najdete delitev tujcev še nekoliko podrobneje.