"Vrednosti nekaterih nepremičnin so se od zadnjih obvestil podvojile"

Do jutri (25. januarja) ministrstvo za finance zbira pripombe na predlog izhodišč zakona, ki naj bi prinesel obdavčitev druge, tretje in vseh naslednjih stanovanjskih nepremičnin (k njim prištevamo tudi stavbna zemljišča). Osnova za napovedani nepremičninski davek bo posplošena vrednost nepremičnin, ki jo v sklopu množičnega vrednotenja določa geodetska uprava (stopnja obdavčitve bi po predlogu znašala 1,45 odstotka od davčne osnove).

Trenutne posplošene vrednosti Geodetske uprave RS (Gurs), pripisane nepremičninam, ki jih lahko preverite na njihovi spletni strani, veljajo na dan 1. januar 2024.  A od takrat so se razmere precej spremenile. O letošnjem vrednotenju je za Bloomberg Adria TV Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin, dejal, da bo odražalo približno desetodstotno podražitev nepremičnin v lanskem letu. Če je bila še lani skupna vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji okrog 280 milijard evrov, bo letos približno 300 milijard. O novi, popravljeni številki, bodo lastniki še obveščeni.

Cilj obvestil, ki jih bodo prejeli lastniki nepremičnin, je seznanitev z vrednostjo njihove nepremičnine, saj so se vrednosti nekaterih od zadnjih obvestil povišale tudi za sto odstotkov, pravi Mitrović. Vrednotenja pa bodo predstavljala tudi izhodišča za nepremičninski davek. Če se lastniki z njimi ne bodo strinjali, bodo lahko najeli cenilca, ki bo pripravil drugačno oceno. Doslej so pri vrednotenjih sicer prejeli nekaj pripomb na modele, a sogovornik se zaveda, da se zaradi davka število pripomb lahko spremeni.

Mitrović: Cena ni nujno vrednost

Izmenjali smo tudi nekaj besed na temo luksuznih nepremičnin. Nedavno smo namreč primerjali dejansko sklenjene posle s posplošenimi vrednostmi nepremičnin, ki jih je določila geodetska uprava. V vili Schellenburg so odstopanja v veliki večini primerov, Gurs pa je denimo stanovanju, ki je bilo prodano za 2,1 milijona evrov, pripisal posplošeno vrednost manj od milijona. To za državo pomeni tudi pol manj pobranega davka, če v njej lastnik tudi ne prebiva.    

 

 

Mitrović je dejal, da ''cena ni nujno vrednost'', sprašuje se, če so vse luksuzne nepremične tudi zares luksuzne. Prodajna vrednost torej ni ''nujno realna tržna vrednost'', pravi in poudarja, da njihove ocene temeljijo na mednarodnih standardih. Ob omembi Schellenburga je dejal, da ''takšne ekstreme težko vključujejo v modele, ker bi s tem prevrednotili druge nepremičnine v okolici''.

Kaj je težava slovenskega nepremičninskega trga

Sogovornik sicer meni, da njihove ocene nimajo vpliva na trg nepremičnin, da pa ''morda blažijo apetite nekaterih prodajalcev''. Težava slovenskega nepremičninskega trga je slaba ponudba in visoko povpraševanje, rabljene nepremičnine pa so pogosto precenjene v primerjavi z novimi, pravi Mitrović, zato je tovrstno vrednotenje nepremičnin koristno.

V Ljubljani je trenutno v teku kar nekaj gradbenih projektov. Nekaj smo si jih ogledali. Več o tem v reportaži našega novinarja Uroša Božina.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar