Večina podpira uvedbo davka na nepremičnine, ki bi obdavčil vsako drugo in nadaljnje nepremičnine, je pokazala naša zadnja anketa. A mnenja si niso edina. Nekateri so kritični do davka, drugi do višine obdavčitve, tretji do tega, za kaj bodo zbrana sredstva namenjena - namesto za gradnjo novih nepremičnin za višje neto plače.
Vlada je v ponedeljek predstavila izhodišča obdavčitve premoženja in sicer zaenkrat skozi obdavčitev stanovanjskih nepremičnin (v kombinaciji z njim prihaja razbremenitev plač). Še pred uradno razgrnitvijo je na to temo spregovoril predsednik vlade Robert Golob, postopoma pa so v javnost kapljale določene podrobnosti, tudi o višini davčne stopnje.
Zato smo vas v zadnji anketi vprašali, ali podpirate uvedbo davka na nepremičnine, ki bi obdavčil drugo, tretjo in vsako naslednjo nepremičnino. Oddanih je bilo 228 glasov, večina, kar 55 odstotkov, pa uvedbo takšnega davka podpira. Nasprotuje mu 37 odstotkov sodelujočih v anketi, preostali pa se niso odločili za nobenega od odgovorov.
Preberi še
Nepremičninski davek: Kdo so tujci, ki pri nas kupujejo nepremičnine
Tujci po Sloveniji kupujejo vse več nepremičnin, samo lani so jih kupili 1.158. Jih lahko novi davek odžene?
pred 21 urami
Znana slovenska nepremičninska zgodba: prodaja dol, cene gor
Povprečna vrednost prodanega rabljenega stanovanja v državi je v tretjem trimesečju dosegla 154.432 evrov.
23.12.2024
Prihajajo davek na nepremičnine in višje neto plače. Koliko davka boste plačali?
Davek bo znašal 1,45 odstotka od posplošene vrednosti, ki jo je določila geodetska uprava.
23.12.2024
Gradbeništvo: Letos se je manj gradilo. Kaj nas čaka v 2025?
Gradbeništvo v Sloveniji: Leta 2024 za desetino manj gradbenih del
pred 19 urami
Nepremičninski davek: Obeta se množično prepisovanje stanovanj na družinske člane
Učinkov, kot jih napoveduje premier Robert Golob z nepremičninskim davkom, torej nižje cene stanovanj, nižje najemnine in povrh vsega še višje plače, strokovnjaki ne vidijo. Kaj predlagajo premieru?
19.12.2024
Prodajalci precenjujejo vrednost nepremičnin ali pa s previsokimi cenami le testirajo trg
V tretjem četrtletju se je rast cen nepremičnin v Ljubljani ustavila, prodaja je upadla.
13.12.2024
Na družabnih omrežjih je bilo še pred javno predstavitvijo izhodišč napovedanega davka na nepremičnine zaznati precej odzivov. Takrat je bilo znano, da naj bi bila stopnje obdavčitve okoli 1,5 odstotka, na ta način pa bi zbrali okoli 500 do 600 milijonov evrov sredstev. Predstavljamo nekaj odzivov, zbranih prek našega uradnega Linkedin profila Bloomberg Adria.
Zoran Đukić: Ne za višje neto plače, ampak v gradnjo nepremičnin
Poznavalec trga nepremičnin Zoran Đukić iz nepremičninske agencije Stoja Trade ni proti davku, je pa kritičen do višine stopnje obdavčitve: "Predlagana stopnja obdavčitve je absolutno in nerealno previsoka (vsi davki na obstoječo nepremično so bili že večkrat plačani, DPN, DDV, ...), nestimulativna, zanimivo bo videti učinke." Meni tudi, da bi bilo bolje pobrani davek neposredno nameniti za reševanje stanovanjske politike, ne pa plač, saj je bistvo davka povečati fond stanovanj na trgu.
Klemen Šešok: Hiter prenos premoženja, zakonci pa bodo "živeli" na različnih naslovih
Klemen Šešok, direktor Iskre, je ocenil, da bo učinek takšnega davka nikakršen: "Prišlo bo hitrega prenosa premoženja staršev na otroke in zakonci bodo živeli na različnih naslovih. Ampak, kaj vse delamo, da naredimo Socialistično republiko Slovenijo. Vsi enaki, vsi reveži." Ministrstvo za finance sicer računa, da bo davek na nepremičnine prinesel okoli 600 milijonov evrov, ki bi jih prelili v razbremenitev plač - zaposlenim bi to prineslo višje neto plače.
Jasmin Šorn: Posledica bodo višje najemnine
Med skeptiki je Jasmin Šorn, direktor družbe Real-fin, ki se ukvarja z nepremičninskim posredovanjem. Na Linkedinu je delil svoje razmišljanje: "Sprejem zakona ne bo povzročil čisto nič drugega kot še višje najemnine." Prepričan je, da bodo lastnik nepremičnin davek preprosto prevalili na najemnike. Pri tem opozarja na pomanjkanje gradenj stanovanj, ki jih zdaj želijo vzeti "delovnim ljudem, ki si svoj portfelj stanovanj ustvarjajo samo zato, ker pokojnin za prihodnje generacije ne bo in si s tem želijo ustvariti vsaj malo bolj varno starost".
Na omrežju x, ki se je prej imenoval twitter, se je odzval Ivan Simič, nekdanji prvi mož finančne (davčne) uprave. Dejal je, da bi obdavčil čisto vse premoženje, nepremično in premično, stopnja obdavčitve pa bi bila postavljena pri 0,3 odstotka. Med drugim je izhodišča, potem ko so bila tudi predstavljena, komentiral takole: "Lahko bi rekli: 'Vzeti pridnim in dati vsem.'"
Mojmir Mrak: Obstaja še ogromno premoženja, ki ni v nepremičninah
Za Bloomberg Adria TV je nepremičninski davek še pred uradnim razkritjem izhodišč komentiral ekonomist Mojmir Mrak. Dejal je: "V kolikor bo obdavčitev premoženja vezana izključno na nepremičnine, to ni obdavčitev premoženja." Nepremičnine so del premoženja, pravi, v isti sapi pa doda, da je to najlažje obdavčiti: "Ampak obstaja še ogromno premoženja, ki ni v nepremičninah. Tega se sploh ne dotikamo, in če bomo zdaj prodali, da je obdavčitev nepremičnin davčna reforma na področju obdavčitve premoženja, je to problem."
Dodaja sicer, da kot se je zaenkrat govorilo, je smiselno in zelo v kontekstu tega, kar se tiče praznih stanovanj in stanovanjske problematike, "ampak še enkrat poudarjam: to ni rešitev za obdavčitev premoženja, je pa del te rešitve".
Izpostavil je še, da če se bo želelo resno uvesti premoženjske stvari, bo morala imeti davčna inšpekcija bistveno večjo moč, pristojnosti in tako naprej: "To pa ni stvar ene vlade, bodimo korektni."