Kaj davek na nepremičnine pomeni za podjetja

Davek na nepremičnine, ki ga v sklopu predstavljenih izhodišč prinaša premoženjski davek, bo poleg fizičnih oseb obremenil tudi pravne osebe in samostojne podjetnike. Kaj jim prinaša in kaj o vsem skupaj meni nekdanji prvi mož takratne finančne uprave Ivan Simič?

Ministrstvo za finance do 25. januarja letos čaka pripombe na izhodišča za obdavčitev premoženja, ki je zaenkrat pravzaprav davek na stanovanjske nepremičnine (obdavčena bi bila tudi stavbna zemljišča). Znašal naj bi 1,45 odstotka od posplošene vrednosti nepremičnine, ki jo je izračunala geodetska uprava (Gurs).

Kljub novemu davku bi nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča (NUSZ) še naprej plačevali, ukinil pa bi se zdajšnji davek na premoženje.

Davek bi glede na zdajšnja izhodišča morale plačevati tako fizične kot pravne osebe (v zadnjo skupino bomo zaradi drugačne obravnave šteli tudi samostojne podjetnike, krajše s. p.). Fizične osebe, ki v najem oddajajo drugo in vsako naslednjo nepremičnino, si bodo nepremičninski davek lahko znižale za 25 odstotkov prijavljenih dohodkov za odmero dohodnine iz oddajanja v najem.

Pripravljavci izhodišč pišejo: "Ta višina davčnega kredita bistveno spodbuja prijavljanje dohodka iz oddajanja premoženja v najem in prijavljanje pravilnih višin dohodkov, saj je za pravilno prijavljene dohodke davčna ugodnost pri davku od stanovanjskih nepremičnin celo nekaj višja od zneska odmerjenega davka od najemnin."

Kaj pa ugodnosti za pravne osebe? "Če se nepremičnina oddaja v najem v okviru njihove dejavnosti, posebnih davčnih ugodnosti pri davku na stanovanjske nepremičnine niso deležne. Davek na stanovanjske nepremičnine je, po splošnih davčnih sedmih pravilih, davčno priznan odhodek pri izračunu davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti."

 

 

Za komentar smo poklicali davčnega svetovalca in nekdanjega prvega moža takratne davčne uprave Ivana Simič. Bi bilo kljub temu še vedno smiselno oddajati nepremičnino prek podjetja, prek s. p. (nekateri zaradi ugodne davčne stopnje nepremičnine raje oddajajo prek normiranega s. p.)? "Vsak bo moral narediti kalkulacijo zase," odgovarja, saj na to odločitev vpliva veliko dejavnikov. Denimo, ali se nepremičnina prenese, proda, odtuji ali vnese kot osnovni kapital in nastopi kapitalski dobiček. Tudi pri s. p. jo je treba vnesti v knjige, na koncu pa bodo v vsakem primeru morali plačati davek. 

Na to, da si bo mogoče znižati davčno osnovo, saj bo davek davčno priznan odhodek, odvrne, da kljub temu za podjetja ne vidi kakšnih velikih ugodnosti.

Ivan Simič: Zakaj obdavčiti samo 'cegle', ne pa tudi premoženja v bankah?

Simiču se zdi nekoliko nenavadno, da so se snovalci izhodišč odločili le za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin, ne pa tudi denimo poslovnih prostorov. Pravičneje bi se mu zdelo, če so se že odločili za davek, da se obdavči celotno premoženje, saj nastajajo neenakosti: "Zakaj obdavčiti samo 'cegle', in ne tudi premoženja v bankah, v vrednostnih papirjih, zlatu in tako naprej?" Poleg tega bi lahko imeli primere, ko nekdo živi v nepremičnini za milijon evrov, pa ne bo obdavčen, tisti, ki ima tri, vsako vredno po 200 tisoč evrov, pa bo, pa čeprav ima še vedno 400 tisoč evrov premoženja manj. 

Kje bi postavil mejo za obdavčitev premoženja? Po njegovem mnenju bi bila lahko nekje nad 200 tisoč evrov, a to ni odločitev, ki jo sprejema on. Pri tem opozarja, da je bistveno to, da bi bilo tako pošteno do vseh.