Koliko so se od pandemije podražile nepremičnine?

Slovenski nepremičninski trg med letoma 2020 in 2025 ni doživel samo največje, temveč tudi najbolj razpršeno rast cen. Pogledali smo Gursova letna poročila in preverili, v katerih delih Slovenije so cene nepremičnin najbolj zrasle.

Na ravni Slovenije so se srednje cene stanovanj zvišale s 1.750 evrov na kvadratni meter v letu 2020 na 3.200 evrov v letu 2025, kar pomeni 82,9‑odstotno rast v petih letih. Mediana cen hiš se je v istem obdobju povečala s 107 tisoč na 182 tisoč evrov, kar pomeni 70-odstotno rast. Razlika v rasti razkriva, da so v zadnjih petih letih bila bolj iskana stanovanja in zato tam tudi cenovni pritisk večji.

Ljubljana izgublja prednost

Najdražje ostajajo nepremičnine v Ljubljani. Srednja cena kvadratnega metra stanovanja se je v tem obdobju zvišala z 2.960 na 5.050 evrov. Gre za 70,6-odstotno rast. Primerjava z drugimi mesti in drugimi analitičnimi območji kaže, da se prednost Ljubljane manjša. Cene tako stanovanj kot tudi hiš so zrasle počasneje od povprečja države. Severna in južna okolica Ljubljane pa sta dosegli nadpovprečno rast na obeh segmentih, kar pomeni premik cenovnega pritiska iz mestnega jedra.

Ljubljano je prehitelo predvsem območje Obale, druga večja mesta ter osrednji del Slovenije. Na Obali so se stanovanja podražila za 92,4 odstotka. V okolici Ljubljane so cene stanovanj rasle hitreje kot v mestu. Izjema je Kranj z okolico, kjer so se stanovanja podražila za ''le" 59,5 odstotka, kar je najmanj med večjimi mesti. V Mariboru so cene poskočile za 90,7 odstotka, v okolici Maribora pa za 90,5 odstotka. Hitreje kot v Ljubljani pa so rasle tudi cene v nekaterih podeželskih delih.

Največja podražitev stanovanj na … Krasu

Ena izmed ključnih značilnosti obdobja 2020–2025 je močna rast cen v tradicionalno cenejših regijah. Najbolj divja rast cen stanovanj je bila zabeležena na Krasu, kažejo številke. Srednja cena stanovanj se je tam v petih letih več kot podvojila. Zrasla je za 112,6 odstotka. Srednja cena se podvojila še v Posočju in idrijskem območju ter na krško-brežiškem polju. Daleč najnižja rast cen je bila v Posavju. Srednja cena kvadratnega metra stanovanja se je tam zvišala za 39,6 odstotka.

Hiše v prestolnici niso najbolj iskane

Podeželske regije dohitevajo povprečje

To kaže, da rast ni omejena na osrednje regije, in zmanjšuje razlike v dostopnosti ter hkrati zvišuje vstopni prag za lokalno prebivalstvo. Za primerjavo: srednja prodajna vrednost hiše v Ljubljani je v petih letih zrasla za 59 odstotkov – z 290 na 460 tisoč evrov. Tudi na Obali so cene hiš rasle počasneje od povprečja.

Najmanj so se hiše podražile v območju Haloz, Boča, in sicer za 34 odstotkov. Tu so hiše najcenejše. Srednja vrednost je bila pri 75 tisoč evrih. Za 37,5 odstotka so se v petih letih podražile hiše v Posočju in na idrijskem območju. Precej manj od povprečja so se dražile še na Gorenjskem, v vzhodni okolici Ljubljane ter na Ptujskem polju.

Plače rastejo bistveno počasneje od nepremičnin

Srednjo vrednost cene hiše in kvadratnega metra stanovanja smo primerjali s povprečno plačo. Izračun kaže, da se je povprečna neto plača od leta 2020 do 2025 zvišala za 32,4 odstotka (s 1.210 na 1.602 evra). To je precej manj od podražitev hiš in stanovanj na državni ravni. Povprečna neto plača se je zvišala manj od cen srednih cen stanovanj in hiš v vseh območjih. Za hišo srednje vrednosti je bilo treba v letu 2020 s povprečno plačo delati približno sedem let in tri mesece, v letu 2025 pa skoraj devet let in pol.

V letu 2020 si je Slovenec s povprečno plačo lahko kupil 0,7 kvadratnega metra stanovanja na državni ravni. V letu 2025 pa se je ta delež zmanjšal na polovico kvadratnega metra.