V prvem četrtletju 2022 slovensko gospodarstvo zraslo za 0,8 odstotka

Napovedi o ohlajanju gospodarstva so se uresničile. Čeprav je bruto domači proizvod Slovenije na medletni ravni višji za 9,6 odstotka, pa je v prvem letošnjem četrtletju zrasel zgolj za 0,8 odstotka. Rezultati so primerljivi z ostalimi članicami evrskega območja.

Rast je gnala predvsem domača potrošnja, ki je bila na medletni ravni višja za 16,6 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je povišala za petino, v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem pa so se zvišale tudi investicije v osnovna sredstva, in sicer za 12,7 odstotka.

Negativen vpliv na rast BDP pa je imel presežek uvoza nad izvozom. Slednji se je na medletni ravni zvišal za 7,7 odstotka, uvoz pa je zrasel za 15,7 odstotkov. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil že četrtič zapored znova negativen, znašal je negativne 5,6 odstotne točke.

Bloomberg

K umiritvi rasti BDP so v letošnjem letu najbolj prispevala predvsem epidemija covid-19 na Kitajskem in Ruska invazija na Ukrajino. Prva je povzročila motnje v globalnih dobavnih verigah, druga pa podražitev energentov, obe pa sta prispevali k slabši gospodarski klimi predvsem v februarju in marcu.

Rast v gostinstvu in trgovini, negotovost v predelovalnih industrijah

Kljub ohlajanju gospodarstva v prvem letošnjem četrtletju in različnim makroekonomskim tveganjem je dobra novica ta, da smo aprila na mesečni ravni zabeležili rast gospodarske klime in zaupanja potrošnikov. Podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so pokazali krepitev zaupanja v vseh panogah z izjemo predelovalnih dejavnosti.

Močna rast domače potrošnje je posledica odprave epidemioloških ukrepov (pogoj PCT in obvezno nošenje mask) in odpiranja javnega življenja. Poleg trgovine, prometa in gostinstva je imelo največji pozitiven vpliv na rast BDP gradbeništvo. Sektor je zabeležil 16,7-odstotno rast glede na prvo lansko četrtletje.

Za 4,9 odstotka je zrasel promet z nepremičninami, kar je največ v zadnjem letu. Razlog za to so najverjetneje ugodna posojila s fiksno obrestno mero, katerih čas pa se bliža h koncu. Zategovanje monetarne politike naj bi do konca leta ohladilo rast stanovanjskih posojil in nepremičninskega balončka.

 

 

Negativni trend pa že zaznavajo v predelovalnih dejavnostih, kjer podatki kažejo na umirjanje rasti sektorja. Četrto zaporedno četrtletje je sektor zabeležil nižjo rast od prejšnjega četrtletja, letos je rast znašala 3,9 odstotke. To je sektor, ki je najbolj izpostavljen dražitvam energentov in motnjam v dobavnih verigah, zaradi česar bo rast sektorja v drugem letošnjem četrtletju verjetno še nižja.

Gospodarska rast pa se je ohladila tudi v Evropi. Eurostat je konec aprila objavil predhodno oceno, da je gospodarstvo EU v prvem četrtletju 2022 zraslo za 0,4 odstotka, rast v evrskem območju pa je bila 0,2-odstotna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar