Umar znižal napoved letošnje gospodarske rasti z 2,8 na 2,4 odstotka

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je znižal napoved letošnje gospodarske rasti. Slovenskemu gospodarstvu zdaj napovedujejo 2,4-odstotno rast, medtem ko so jeseni predvideli 2,8-odstotno rast. "Na gospodarska gibanja bodo ugodno vplivali nadaljnja rast investicij, umirjanje inflacijskih pritiskov in okrevanje tujega povpraševanja, ki pa je nekoliko počasnejše od jesenskih pričakovanj," pojasnjujejo v spomladanski napovedi.

Pričakujejo okrevanje izvoza blaga po lanskem krčenju in nekoliko višjo rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, na rast izvoza storitev pa bo vplivala predvsem rast s turizmom povezanih storitev. "Rast v izvoznem sektorju bo omejevalo nadaljnje poslabšanje konkurenčnosti, ki je posledica povečanih domačih stroškovnih pritiskov, zlasti stroškov dela," opozarjajo na Umarju.

"Lahko rečemo, da se razmere stabilizirajo na neki zelo nizki ravni. Postopoma pa se izboljšujejo pričakovanja o prihajajočem izvozu v letu 2024," je sredi decembra v intervjuju ocenila Maja Bednaš, direktorica Umarja.

Rast zaposlenosti predvsem na račun zaposlovanja tujcev

Letos bo kljub predvideni višji gospodarski rasti rast zaposlenosti v povprečju leta 0,7-odstotna, lani je bila pri 1,2 odstotka, povprečno število registriranih brezposelnih pa bo po napovedih Umarja podobno kot lani. "Tudi v prihodnjih dveh letih se zaposlenost ne bo bistveno povečala, pomanjkanje delovne sile pa bodo nekoliko omilili nekateri ukrepi za lažje zaposlovanje in pridobivanje tuje delovne sile, ki bi jih bilo treba še okrepiti," poudarja Umar. Rast zaposlenosti bo podobno kot v zadnjem letu izhajala predvsem iz zaposlovanja tujcev.

Nadaljnjo rast investicij v višini 4,2 odstotka bo po mnenju Umarja spodbudila visoka investicijska aktivnost države, povezane tudi z obnovo po poplavah in izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost, močno rastjo stanovanjskih investicij ter ponovno rastjo investicij v opremo in stroje ob okrevanju izvoza. "Zasebna potrošnja se bo ob krepitvi realnih dohodkov in zaposlenosti zvišala za 1,6 odstotka," pravijo. Na rast zasebne potrošnje bodo vplivali visoka raven zaposlenosti, nadaljnja rast plač, nižji cenovni pritiski in večji optimizem potrošnikov.

Razmeroma skromna pospešitev rasti potrošnje glede na lani je v veliki meri metodološke narave, v povezavi z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovim preoblikovanjem v obvezni zdravstveni prispevek. "Bo pa ta sprememba pozitivno vplivala na rast državne potrošnje, ki se bo letos okrepila na 6,8 odstotka," pojasnjujejo v poročilu.

BDP bo po podobni stopnji rasel tudi v 2025 in 2026

V prihodnjih dveh letih na Umarju pričakujejo nekoliko višjo rast BDP, ki naj bi prihodnje leto znašala 2,5 odstotka, v letu 2026 pa 2,6 odstotka. K rasti naj bi prispeval večji izvoz (3,2 odstotka leta 2025 in 4,2 odstotka leta 2026), kar bo sledilo višji rasti tujega povpraševanja.

"Pričakujemo predvsem povečan izvoz visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti (farmacija, proizvodnja IKT opreme), okrepil se bo tudi njihov prispevek k rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih," napovedujejo v Umarju. Strukturne spremembe v evropski industriji pa bodo vplivale tudi na skromnejšo rast v slovenski avtomobilski industriji oziroma v proizvodnji motornih vozil in nekaterih z njo povezanih dejavnostih.

Realna rast plač se bo umirila

Povprečna bruto plača se bo letos nominalno povišala za 6,9 odstotka, realno za 4,1 odstotka, ocenjujejo na Umarju. "Realna rast se bo proti koncu obdobja napovedi postopno umirila. V zasebnem sektorju bo tudi letos razmeroma visoka (nominalno 7,5-odstotna)," so zapisali na Umarju. Na to bodo vplivali nadaljnji pritiski s trga dela ob pomanjkanju kadrov, krepitev teženj po ohranjanju kupne moči dohodka in tudi januarsko povišanje minimalne plače.

V javnem sektorju bo rast plač precej nižja kot lani, nominalno bo dosegla 5,8 odstotka. V prihodnjih dveh letih se bo skupna rast plač umirila, kar bo posledica umirjanja cenovnih pritiskov in teženj podjetij za izboljšanje v zadnjih letih precej oslabljene stroškovne konkurenčnosti.

Inflacija bo na dvoodstotnem cilju šele leta 2026

"Pričakujemo, da se bo inflacija večji del letošnjega leta postopoma umirjala, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo zaradi učinka osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov okrepila," opozarjajo na Umarju. Dvoodstotnemu cilju Evropske centralne banke naj bi se tako približala leta 2026.

Za leto 2024 predvidevajo nadaljnje umirjanje rasti cen storitev, ki pa bo ob nadaljnji rasti trošenja še razmeroma visoka. Še naprej se bo umirjala tudi rast cen hrane, medtem ko bo rast cen neenergetskega industrijskega blaga zmerna. "Konec leta 2024 se bo iztekel tudi ukrep regulacije cen električne energije, ki pa naj ob umirjanju razmer na energetskih trgih ne bi dodatno prispeval k inflaciji," ocenjujejo.

Malo upanja za popravek navzgor

V pomladanske napovedi je Umar opozoril tudi na nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju in lahko vplivajo na hitrost pričakovanega okrevanja ter umirjanja inflacije v trgovinskih partnericah.

Negotovosti so prisotne tudi v domačem okolju in so povezane z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva, zmogljivostmi za izvajanje visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov. "Nekaj je tudi možnosti za višjo rast od napovedane v osrednjem scenariju," dodajajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar