Gospodarska klima aprila boljša kljub negotovim napovedim

Kot kaže slovensko gospodarstvo kljub različnim šokom vztraja v dobri kondiciji. Gospodarska klima se je v Sloveniji aprila povišala tako na mesečni kot na letni ravni. Velik dejavnik letne rasti je umirjanje epidemije in opuščanje pogojev PCT, na mesečni ravni pa se je gospodarstvo pobralo po prvotnem šoku vojne v Ukrajini.

Zaupanje je bilo višje v večini dejavnosti, razen v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Na prve močno vplivajo razmere v mednarodnem okolju, v zadnjem času zlasti ozka grla pri dobavi surovin in podražitve surovin ter energentov. Potrošniki najbolj občutijo rast cen in negotovost glede nadaljnjega višanja cen.

Napovedi gospodarske rasti za naše glavne trgovinske partnerice so znatno nižje kot na začetku leta. Spremlja jih negotovost glede številnih negativnih tveganj, kot so potek vojne v Ukrajini, prekinitev dobave nafte in plina iz Rusije v Evropo, okrepitev motenj v svetovnih dobavnih verigah, okrepitev inflacijskih pritiskov in hitre spremembe monetarne politike. Tveganje pa ostaja tudi ponovni razmah pandemije, je v svojem poročilu zapisal Urad za makroekonomske raziskave in razvoj.

SURS

Predelovalne industrije v krču, domače storitvene dejavnosti se krepijo

Rast gospodarske aktivnosti evrskega območja se je v prvem četrtletju upočasnila. Po prvi oceni Eurostata je bila v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem rast samo 0,2-odstotna. Mednarodni denarni sklad pa je aprila precej znižal tudi napovedi rasti svetovnega gospodarstva. Ta se bo letos zlasti zaradi geopolitičnih dogajanj močno upočasnila (s 6,1 na 3,6 odstotke), enaka pa naj bi ostala tudi v letu 2023.

V razmerah izrazito povečane negotovosti v mednarodnem okolju se je blagovna menjava sicer v prvem letošnjem četrtletju tekoče povečala, a je bila rast nižja kot v predhodnih četrtletjih. V dejavnostih, ki so v večji meri povezane z domačim povpraševanjem, se je namreč v prvih dveh mesecih letos rast nadaljevala.

SURS

Največji razlog za to je opuščanje pogojev PCT in drugih ukrepov za zajezitev epidemije covid-19. To kažejo tudi podatki o potrošnji, ki je bilo v prvem četrtletju letos višje kakor v istem obdobju lani. Podatki Umarja kažejo, da naj bi k večjemu trošenju najbolj prispevala odprava pogojev PCT in podražitve.

Inflacija prizadela tako potrošnike kot industrijo

V prvem letošnjem četrtletju so Slovenija  in ostalo Zahodne države zabeležile najvišjo inflacijo v zadnjih desetletjih. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je aprila v Sloveniji zvišala na 6,9 odstotke. Inflacija v evrskem območju bo letos po napovedi IMF v povprečju leta znašala 5,3 odstotke, leta 2023 pa naj bi se ob zmanjševanju pritiskov v dobavnih verigah in zniževanju cen surovin umirila na 2,3 odstotka.

Rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je okrepila in na medletni ravni bila že 17,9-odstotna. Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu je marca dve tretjini podjetij kot omejitveni dejavnik izpostavilo visoke stroške materiala, slaba tretjina podjetij pa pomanjkanje materiala. V obeh primerih gre za najvišja deleža v zadnjih 20 letih.

Cene energetskih surovin na mednarodnih trgih so sicer po znatnem marčnem povišanju aprila upadle, cene neenergetskih surovin pa so stagnirale. Povprečna cena nafte brent se je v primerjavi z mesecem prej znižala za 10,5 odstotka na 104,9 ameriških dolarjev za sodček, medletno pa je bila višja za 61,9 odstotke. Cene zemeljskega plina na evropskem trgu so se v primerjavi z marcem znižale za 24 odstotkov, medletno pa bile višje za kar 350,6 odstotkov, kažejo podatki Umarja.

Ekonomijo trenutno poganja zadolževanje

Krepi se tako rast kreditov podjetjem kot tudi gospodinjstvom, kar je po oceni Umarja tudi posledica pričakovanj glede zviševanja obrestnih mer.

Obseg kreditov podjetjem in nedenarnim finančnim institucijam (NFI) je bil tako medletno višji za skoraj desetino. V tem precej hitreje narašča obseg kreditov NFI, ki je bil medletno višji za četrtino, rast kreditov podjetij pa se je ohranila okrog 8 odstotkov.

Rast kreditov gospodinjstvom je zrasla za 6,8 odstotka, v veliki meri pa jo poganja za desetino višji obseg stanovanjskih posojil. Ob sicer nizki tekoči rasti se je še upočasnil medletni padec potrošniških posojil.

Po ocenah Banke Slovenije pa naj bi bil slovenski nepremičninski trg že nekoliko pregret. Vrednost nepremičnin naj bi bila precenjena za od 3 do 13 odstotkov, precenjenost pa ženejo potrošniški krediti in kanaliziranja kapitala v varno zavetje nepremičninskih naložb.

Bančna posojila pa bodo kmalu postala dražja, saj bi Evropska centralna banka lahko že julija dvignila ključno obrestno mero, kar bo še dodatno ohladilo gospodarstvo, vendar je ukrep nujen za obvladovanje inflacije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar