Črni scenarij za evro je popoln odklop ruskega plina

Skupna evropska valuta, ki je v začetku julija dosegla pariteto z ameriškim dolarjem, je še vedno pod znatnim pritiskom, predvsem zaradi nadaljevanja konflikta v Ukrajini in počasnejšega ukrepanja Evropske centralne banke glede obrestnih mer v primerjavi z ameriško centralno banko Federal Reserve. 

Ruski vojaški vdor v Ukrajino je najbolj vplival na zmanjšanje povpraševanja po evru, vojna na vzhodu stare celine pa je najbolj prizadela evropska gospodarstva in drastično zmanjšala gospodarske obete.  

Evro, ki je letos izgubil okoli 11 odstotkov vrednosti v primerjavi z dolarjem, je v četrtek upadel za 0,53 odstotka, v petek je minimalno zrasel in bil ob 10.12 vreden 1,01 dolarja, kažejo podatki Bloomberga. 

Na drugi strani Atlantika prihajajo na dan pomisleki o tempu zviševanja obrestnih mer ameriške centralne banke. Iz zapisnika julijskega sestanka Feda je razvidno, da odločevalci razmišljajo o počasnejšem dvigovanju obrestne mere v prihodnje, da bi lažje ocenili, kakšne ekonomske učinke so imeli njihovi ukrepi doslej. 

"Pri razmerju med evrom in dolarjem gre za to, da je Fed morda že blizu konca ciklusa zviševanja obrestnih mer. Iz zapisnika julijske seje je razvidno, da če bodo septembra nadaljevali z agresivnim zviševanjem, bi lahko proti koncu leta upočasnili ritem zviševanja," je za Bloomberg Adria po telefonu povedal Ivan Dražetić iz hrvaškega InterCapitala. "Vse to se seveda dogaja ob predpostavki upočasnjevanja inflacije, kar se v ZDA tudi dogaja."

Naslednji koraki Federal Reserve

Podobno meni tudi Matic Novak, vodja upravljanja z bilanco banke pri Novi ljubljanski banki.

"Glede na trenutna pričakovanja o gibanju makroekonomskih kazalnikov v ZDA in evrskem območju bi lahko Fed prvi prekinil s ciklom zviševanja ključnih obrestnih mer in zato povzročil oslabitev dolarja. Vendar je to za večino udeležencev finančnih trgov že zdaj najbolj verjetni scenarij in je velik del torej že vračunan v sedanji tečaj dolarja," je Novak zapisal v odgovoru na vprašanje Bloomberg Adria. 

Evropa je seveda še naprej življenjsko odvisna od poceni energentov; pravzaprav je povojna evropska ekonomija tako rekoč zgrajena na poceni zemeljskemu plinu, seveda iz Rusije. Začetek vojne februarja letos in sankcije Zahoda proti Moskvi so cene tako energentov kot tudi hrane pognale v nebo. Skupaj z njimi je podivjala tudi inflacija. 

Kakšni so scenariji za prihodnost para evro – dolar

"Tečaj dolarja se lahko v eno ali drugo smer pomembneje premakne, če se uresničijo določena tveganja, ki trenutno niso v osrednjih scenarijih," meni Matic Novak iz NLB. "Tak primer bi bil popoln odklop gospodarstva Evropske unije od ruskega plina, kar bi ECB verjetno prisililo, da predčasno odstopi od trenutnega trenda zviševanja temeljne obrestne more. V tem primeru bi se dolar v primerjavi z evrom najverjetneje še dodatno okrepil. Ravno obratno gibanje bi lahko videli, če bi se konflikt v Ukrajini v bližnji prihodnosti umiril."

Scenarij popolne prekinitve dobave plina Evropi je sicer malo verjeten, je v pogovoru za Bloomberg Adria konec julija zatrdil Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Bloomberg

 

Tudi zato je Evropska centralna banka, ki je prejšnji mesec prvič po 11 letih dvignila ključne obrestne mere, pred izjemno težko nalogo. Denarna politika nima pretiranega vpliva na cene energentov, kar dejansko najbolj spodbuja inflacijo v Evropi. 

"V evrskem območju je situacija nekoliko drugačna, saj bo ECB v septembru najverjetneje dvignila obrestne mere še za 50 bazičnih točk in prav zaradi višjih stroškov energije morda nadaljevala ciklus," je še povedal Ivan Dražetić. "Za zdaj se zdi, da je bilo orodje ECB proti fragmentaciji, torej proti višanju donosnosti na obveznice ranljivih držav, denimo Italije in Grčije v primerjavi z Nemčijo ali Avstrijo, predpogoj, da osrednja evropska banka agresivneje zvišuje obrestne mere, če bi bilo to potrebno."

Je na obzorju katastrofa?

Zdaj Evropa išče alternative za svoje energetske potrebe. Na poti so ladje, polne dizla, ki se večinoma uporablja za transport, v industriji in za proizvodnjo elektrike. Nemčija, ki je izjemno odvisna od ruskega zemeljskega plina, si prizadeva čimprej zagotoviti zaloge za prihajajočo zimo, potem ko je Moskva drastično zmanjšala dotok plina po plinovodu Severni tok, kar je še poglobilo energetsko krizo v Evropi. Prava katastrofa bi sledila, če bi Rusija povsem ustavila dotok plina, kar bi le še povečalo težave evropskega gospodarstva in posledično vplivalo na vrednost skupne evropske valute.

Kakšni so torej obeti za gibanje para evro – dolar v prihodnje? Ivan Dražetić pravi, da je najmanj verjeten scenarij hitra apreciacija dolarja v primerjavi z evrom in nov preboj paritete. 

"Najbolj verjeten scenarij se zdi kratkoročna konsolidacija tečaja na ravni od 1,00 do 1,03 evra za dolar," pravi Dražetić. "Drugi najverjetnejši scenarij je počasna rast vrednosti evra v primerjavi z dolarjem."

Bloomberg

Ameriški dolar se v primerjavi z vsemi pomembnejšimi valutami že vse leto krepi, najbolj seveda na račun agresivnega zviševanje obrestnih mer Federal Reserve. Indeks ameriškega dolarja DXY, ki meri vrednost dolarja v primerjavi s košarico drugih valut, je letos zrasel že za 13 odstotkov. Indeks je vrhunec dosegel 14. julija in se znova bliža temu mejniku, kažejo podatki Bloomberga. 

Večja verjetnost recesije je v Evropi, predvsem zaradi tveganj v zvezi z vojno v Ukrajini in odvisnosti od ruskega zemeljskega plina. A verjetnost recesije raste tudi v ZDA.