Evropska gospodarska aktivnost se krči drugi mesec zapored

Po prvih podatkih je kazalnik PMI avgusta v evroobmočju znašal 49,2 točke, kar je še 0,7 točke manj kot julija. Tako je po 16-mesečnem obdobju rasti prišlo do drugega zaporednega upada gospodarske aktivnosti v evrskem območju ob nadaljnjem zmanjšanju novih naročil podjetij. 

Kazalnik PMI je izračunan na podlagi ankete med nabavnimi menedžerji v podjetjih, objavlja pa ga S&P Global. Ker njegova vrednost korelira z BDP, ki je objavljen enkrat na četrtletje, indeks PMI ponuja prvi vpogled v dogajanje na trgu.

Inflacijski pritiski na življenjske stroške so zmanjšali povpraševanje v storitvenem sektorju, kjer se je stopnja rasti že četrti zaporedni mesec upočasnila na najnižjo raven, odkar je sektor aprila 2021 zabeležil rast aktivnosti. Medtem je proizvodni sektor sredi tretjega četrtletja znova zabeležil krčenje aktivnosti. K splošnemu zmanjšanju obsega proizvodnje je najbolj prispevalo krčenje v predelovalnih dejavnostih, kjer so aktivnosti upadle že tretji mesec zapored. 

Nemčija z največjim upadom proizvodnje po juniju 2020

Največje krčenje aktivnosti v evroobmočju so zaznala največja evropska gospodarstva. Nemčija je zabeležila najmočnejši upad proizvodnje po juniju 2020, saj se je obseg proizvodnih aktivnosti še naprej opazno manjšal, močno pa se je pospešilo tudi krčenje storitvene dejavnosti. 

Gospodarska aktivnost v Franciji se je avgusta zmanjšala prvič v letu in pol, kar je posledica močnega upada proizvodnje in umirjanja rasti storitvene dejavnosti. V ostalih evropskih državah se je gospodarska aktivnost komaj znatno povečala.

Strm upad novih naročil, podjetja zmanjšujejo zaposlovanje

Posebej močan upad proizvodnje je zabeležil avtomobilski sektor, zmanjšanje pa so zabeležili tudi v turističnem sektorju in na trgu nepremičnin. Poslovno aktivnost je oslabilo manjše povpraševanje, saj se je število novih naročil že drugi mesec zapored močno zmanjšalo. 

Novih poslov je bilo manj tako v proizvodnem kot v storitvenem sektorju, pri čemer je prvi še naprej beležil močnejše krčenje. Strm upad povpraševanja v proizvodnem sektorju še naprej povzroča kopičenje neprodanih končnih produktov pri podjetjih. Zaloge končnih izdelkov so se tako avgusta rekordno povečale; tolikšne rasti od začetka zbiranja podatkov namreč še niso zabeležili.

Čeprav se je v primerjavi z julijem nekoliko izboljšalo, je zaupanje v obete za prihodnje leto ostalo razmeroma skromno zaradi skrbi glede gospodarske recesije. Indeks razpoloženja med evropskimi nabavnimi menedžerji je bil tako na drugi najnižji ravni od začetka koronavirusne epidemije. 

Manjše zaupanje je skupaj z upadanjem novih naročil in manjšim pritiskom na zmogljivosti (zaostanki pri delu so se zmanjšali že drugi mesec zapored) pomenilo, da so podjetja zmanjšala zaposlovanje. Stopnja ustvarjanja delovnih mest se že tretji mesec zapored umirja in je upadla na najnižjo raven od marca 2021. V Nemčiji je pripravljenost podjetij na zaposlovanje upadla na najnižjo vrednost v zadnjih 17 mesecih, medtem ko so v Franciji zabeležili najmanjšo rast v dobrem letu dni.  

Pahor: Nabavniki v EU bolj pesimistični kot v ZDA

"PMI kaže povprečje predvidevanj nabavnikov v prihodnje. Iz padajočega kazalca lahko vidimo, da nabavni menedžerji niso optimistični glede hitrosti gospodarske rasti v prihodnje. Za EU je ta kazalec pod 50 točkami že dva meseca zapored, kar kaže na to, da se Evropi obeta krčenje industrijske proizvodnje," pravi Marko Pahor, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kot dodaja, je to povsem razumljivo, saj tako ZDA kot EU pestita pomanjkanje zaposlenih in razmeroma visoka inflacija, a dodatni pesimizem v EU vliva negotovost glede razpoložljivosti zemeljskega plina kot ključnega energenta za industrijsko proizvodnjo. "Zaradi strahov, da bo ob nedobavi plina treba ustavljati proizvodnjo, so nabavniki v EU bolj pesimistični kot tisti v ZDA," meni Pahor.

STA

 

Po Pahorjevih besedah centralne banke težko učinkovito ukrepajo. "Ključni problem tako gospodarske rasti kot tudi inflacije je na strani ponudbe – motnje v dobavnih verigah, pomanjkanje nekaterih ključnih proizvodov, negotovost, povezana z Rusijo, Kitajsko itd. Vse to viša cene in niža gospodarsko rast," poudarja Pahor. Poleg tega navaja, da je primarna naloga centralnih bank zagotavljanje monetarne stabilnosti.

"Tu sta tako Fed kot tudi ECB pokazala, da je čas, ko sta odlašala in čakala, mimo, da bosta ukrepala. Njuni ukrepi za zmanjševanje inflacije pa bodo imeli negativen vpliv na gospodarsko rast. Kako velik bo, bo odvisno tudi od nasprotnih fiskalnih ukrepov, kjer so tako ZDA kot tudi države EU pokazale kar nekaj razumevanja in pripravljenosti," pojasnjuje Pahor.

"Za kakršno koli občutno ublažitev inflacije že prepozno"

"Zaradi inflacije se je okrevanje v storitvenem sektorju po odpravi pandemskih omejitev upočasnilo, medtem ko je proizvodna aktivnost avgusta ostala v krču. Zaradi tega je prišlo do novega rekordnega kopičenja zalog končnega blaga, saj podjetja v okolju upadanja povpraševanja vsega ne morejo prodati. Zaradi prenasičenosti zalog je kratkoročno tudi malo možnosti za izboljšanje proizvodnje," prve podatke o indeksu PMI ocenjuje Andrew Harker, ekonomist pri S&P Global Market Intelligence.

Ob tem dodaja, da podjetja tudi vse redkeje poročajo o zvišanju vhodnih stroškov, kar pomeni, da jih počasneje prelivajo v prodajne cene. "To bi moralo prispevati k počasnejši inflaciji cen ob koncu leta, čeprav se zdi, da je za kakršno koli občutno ublažitev inflacije že prepozno," meni Harker.

Končni avgustovski podatki S&P Global za storitve in industrijsko proizvodnjo bodo predvidoma objavljeni 1. septembra.