Evropska centralna banka bo še dvakrat znižala stroške zadolževanja, kaže anketa analitikov, ki jo je izvedel Bloomberg. Ti ne pričakujejo več, da bodo obrestne mere padle pod dva odstotka.
Po šestih dosedanjih znižanjih so zaporedni rezi še vedno verjetni aprila in junija, kaže mesečna anketa. Vendar pa, za razliko od prejšnjega kroga, anketiranci nato pričakujejo, da bo depozitna obrestna mera – ki je trenutno pri 2,5 odstotka – do konca anketnega obdobja ostala na ravni dveh odstotkov.
Znatno povečanje naložb v obrambo bo spodbudilo inflacijo
Sredi februarja je majhna večina še predvidevala zadnje znižanje na 1,75 odstotka marca 2026.
Preberi še
Kdo bi v oboroževalski vročici lahko zavil v obrambno panogo?
Največ priložnosti za rast bo v jeklarstvu, proizvodnji kovinskih izdelkov, strojev, polproizvodov za industrijo mobilnosti in v elektroindustriji.
17.03.2025
Krepitev obrambe: Ali regija Adria parira rasti evropskih obrambnih naložb?
Naložbe v obrambo rastejo, a v regiji Adria ne tako zelo.
13.03.2025
Nemški Rheinmetall pričakuje skokovito rast zaradi oboroževanja Evrope
Rheinmetall je eden največjih dobitnikov evropskega obrambnega razcveta.
12.03.2025
Navdušenje domačih skladov nad naložbami v proizvodnjo orožja
NLB Skladi zainteresirani za domačo proizvodnjo streliva, a prek obvezniškega mehanizma.
13.01.2025
Merz naj bi dosegel dogovor z Zelenimi, zahtevani donos na obveznice raste
Gre se za izdatke za obrambo in infrastrukturo.
14.03.2025
Rahla sprememba v pričakovanjih sledi načrtom evropskih vlad, da znatno povečajo naložbe v obrambo – kar bi lahko spodbudilo šibko gospodarsko rast in zvišalo inflacijo. Poleg vojaških izdatkov Nemčija načrtuje prenovo svoje zastarele infrastrukture, pri čemer bi lahko vložila več sto milijard evrov dodatnih sredstev.
Depositphotos
"To bo konec leta 2026 povečalo inflacijske pritiske," je dejal Marco Wagner, ekonomist pri Commerzbank.
Podobnega mnenja je guverner avstrijske centralne banke Robert Holzmann, ki je v intervjuju, objavljenem v petek, opozoril, da bi morala ECB na naslednjem zasedanju počakati in bi bila morda celo prisiljena znova začeti dvigovati obrestne mere.
Po drugi strani pa guverner finske centralne banke Olli Rehn meni, da upočasnitev rahljanja "ni nujno" potrebna.
Trgi so negotovi. Stave na denarno sprostitev letos so zmanjšali in zdaj pričakujejo eno ali dve znižanji, vključno z morebitnim premorom aprila.
Gospodarstvo evrskega območja bo pridobilo zagon
Anketiranci še vedno pričakujejo, da bo gospodarstvo evrskega območja pridobilo zagon, in napovedujejo rast v višini 0,9 odstotka, 1,2 odstotka in 1,5 odstotka v naslednjih treh letih – kar je v veliki meri skladno z lastnimi projekcijami ECB.
"Na pozitivni strani so fiskalni paketi za Nemčijo in EU trenutno v postopku odobritve in bi lahko, če bodo sprejeti, prispevali k rasti," so zapisali ekonomisti pri TD Securities. "Na negativni strani pa na obete negativno vpliva grožnja carin."
Inflacija v obdobju 2025 do 2027 naj bi znašala 2,2 odstotka, 2,0 odstotka in 2,1 odstotka – pri čemer so vse vrednosti nekoliko višje kot v prejšnjem krogu napovedi.
Prevedel in priredil Urban Červek
.webp){kind=icon}
