Nočna mora za evropsko gospodarstvo: Zmaga Trumpa?

Do težko pričakovanih ameriških predsedniških volitev nas ločita zgolj dva tedna. Medtem ko volilni kampanji republikanskega kandidata Donalda Trumpa in njegove demokratke tekmice Kamale Harris brusita glasilke za labodji spev, se evropski centralni bankirji zaskrbljeno premetavajo v spanju.

Za centralnimi bankirji stare celine je leto slabega spanca, ki bi se čez dva tedna lahko še dodatno poslabša. Skrbem zaradi krize evropskih gospodarstev bi se lahko pridružila še ena velika skrb: koliko gospodarske škode lahko povzroči Trumpova vrnitev v Belo hišo.

Oblikovalci monetarnih politik se zavedajo, da je Trumpov apetit po začenjanju novih trgovinskih vojn še vedno svež, kar bi lahko poglobilo šibek položaj evropskega gospodarstva. Republikanski kandidat je v nedavnem intervjuju za Bloomberg spregovoril o svojih gospodarskih načrtih v primeru izvolitve.

Poglobljeno analizo gospodarskih načrtov Donalda Trumpa in Kamale Harris si lahko preberete tukaj.

Nevarnosti Trumpove izvolitve se zavedajo tudi vlagatelji in tržni strategi, ki so za Bloomberg povedali, da bi zmaga republikanskega kandidata lahko povzročila strm padec vrednosti evra proti dolarju.

Strah pred carinami

Evropske odločevalce in centralne bankirje najbolj skrbijo obljube nekdanjega predsednika, da bo uvedel 60-odstotne carine na blago iz Kitajske in 20-odstotne carine za blago iz ostalih držav. Če bi bili takšni ukrepi izvedeni, bi povzročili enega največjih trgovinskih šokov v zgodovini.

Trump je v intervjuju za Bloomberg zagovarjal svoj predlog uvedbe carin in dejal, da bodo "veliko pripomogle" k preprečevanju Kitajske in drugih držav, da bi ZDA preplavile z izdelki, ki ogrožajo ključne industrije, kot je avtomobilski sektor.

Glede na te napovedi je več centralnih bankirjev po stari celini zaskrbljenih, da bi Trumpova zmaga na volitvah 5. novembra lahko otežila obvladovanje inflacije, ne da bi pri tem povzročila zlom gospodarstev.

Guverner švedske centralne banke Riksbank Erik Thedeen je prejšnji teden na vprašanje o svojih bojaznih glede usmeritve ameriške gospodarske politike po volitvah priznal nevarnosti in hkrati opozoril, da je še prezgodaj za kakršne koli zaključke.

Bloomberg

 

"Ukrepi, kot so znatne trgovinske ovire, niso dobri za gospodarski razvoj, zlasti ne za državo, kot je Švedska, ki je odvisna od mednarodne trgovine," guverner povedal za Bloomberg. "To bi lahko vplivalo na inflacijo in rast, zato je jasno, da to ni načrt, ki bi ga pozdravili," je dodal.

Ekonomisti banke ABN Amro menijo, da bi splošne 10-odstotne carine na uvoz zmanjšala 460 milijard evrov letnega izvoza evroobmočja v ZDA za skoraj tretjino, kar bi v treh letih zmanjšalo proizvodnjo za 1,5-odstotne točke.

Podobno kot guverner Thedeen iz banke Riksbank tudi predsednik Bundesbank Joachim Nagel vidi možna inflacijska tveganja ob izvolitvi Trumpa. V govoru ta mesec je priznal nevarnost "opaznih izgub v rasti" in izrazil zaskrbljenost, da bo krepitev dolarja povečala stroške uvoženega blaga.

Kaj bi izvolitev Trumpa pomenila za največje gospodarstvo stare celine?

Analiza nemškega inštituta Ifo je pokazala, da je ameriško gospodarstvo najpomembnejši trgovinski partner Nemčije. Za opredelitev učinkov Trumpove izvolitve na nemško zunanjo trgovino so uporabili trgovinski model Ifo, da bi preučili in simulirali, kakšne učinke bi lahko imelo zvišanje carin, ki jih je Trump napovedal v svojih govorih med volilno kampanjo.

Analiza inštituta ne vključuje zgolj vpliva neposrednega izvoza v ZDA, ampak tudi na trgovino vzdolž celotne vrednostne verige ter morebitne učinke preusmeritve trgovine na druge ciljne trge kot odgovor na višje carine ZDA.

Nemški inštitut je pod drobnogled vzel uvedbo 60-odstotnih carin na blago iz Kitajske in 20-odstotne carine na blago iz drugih držav in ugotovil, da bi se v takšnem scenariju nemški izvoz v ZDA znižal za 14,9 odstotka. Nemški izvoz na Kitajsko bi medtem upadel za 9,6 odstotka, povečal bi se pa izvoz v Mehiko in Kanado.

Medtem ko bi bil del nemškega izvoza preusmerjen v Kanado in Mehiko, se izvoz v druge države članice EU in preostali svet v povprečju skoraj ne bi spremenil. Vsaj del neposrednih izvoznih izgub na ameriškem trgu je mogoče nadomestiti s povečanjem izvoza v druge države, so ugotovili na inštitutu Ifo.