Kako evropska obrambna panoga postaja gospodarski motor EU

Najbolj nazoren odraz poslabšanja varnostnih razmer v svetu je podatek, da so države Evropske unije lani za obrambo namenile skupno 2200 milijard dolarjev. Tudi proračun slovenskega ministrstva za obrambo je narasel na dobro milijardo, ob tem pa je za raziskave in razvoj letos odmerjenih prav tako rekordnih 23 milijonov evrov. Čeprav naša država ne dosega zastavljenega dvoodstotnega praga BDP, kolikor bi jih morala po merilih zavezništva Nata, pa lanski dvig deleža na dobrih 1,3 odstotka odraža pozitiven trend.

Denar sledi nameram politike in tista, ki jo iz Bruslja diktira predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in nekdanja nemška obrambna ministrica, je po invaziji Rusije na Ukrajino izrazito militarizirana. To je za EU, ki je bila oblikovana kot instrument povojne pacifistične doktrine, izrazit odmik od ustaljenega reda in delovanja. Poleg omenjenega naraščanja obrambnega proračuna je ne nenazadnje povedno tudi oblikovanje mesta evropskega komisarja za obrambne zadeve in pred mesecem dni predstavljene skupne strategije razvoja evropske obrambne industrije.

Ali gre za nevaren precedens ali zgolj odmerjen odgovor na ekspanzionstične težnje imperialne Rusije, bo sicer pokazal čas, vseeno pa ne gre zanikati dejstva, da ima oboroževanje tudi pozitiven vpliv na gospodarstva držav unije. V času inflacijskih pritiskov in visokih obrestnih mer, energetske draginje, naraščajočih stroškov zelenega prehoda in težav avtomobilske industrije je razvoj evropske obrambne industrije izjema, ki poganja ne samo politično, ampak tudi ekonomsko transformacijo stare celine.

Golob avtomobilistom: Razmislite o obrambni industriji

To je na nedavni Inovacijski konferenci slovenske avtomobilske industrije, kjer so pod okriljem Slovenskega avtomobilskega grozda ACS predstavili potek projekta razvoja elektromobilnosti Gremo, izpostavil tudi slovenski premier Robert Golob. Povedal je, da bodo morali dobavitelji upehane evropske avtomobilske industrije, ki si krčevito prizadeva poiskati ustrezen odgovor na množično in poceni konkurenco s Kitajske, v prihodnosti razmisliti tudi o delovanju v drugih panogah. Pri tem je izpostavil prav obrambno industrijo, ki je po ruski invaziji zacvetela. ''V Evropi se bo veliko vlagalo, vendar ne nujno v avtomobilsko industrijo.'' Investicije v obrambno industrijo bodo ogromne, je dejal, in izrazil prepričanje, da bodo slovenski dobavitelji vstopili v nove panoge.

Podobno optimističen je bil v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria tudi direktor Grozda obrambne industrije Slovenije Boštjan Skalar, ki je napovedal, da bi lahko domača obrambna panoga kmalu dosegla 10-odstotni delež v domačem BDP. S tem pa bi se ta izenačila z avtomobilsko industrijo, na kar je dobavitelje nagovarjal premier.

Kot smo že ugotavljali v naši analizi o delnicah in poslovanju evropskih obrambnih velikanov, je njihovo rast moč primerjati z najbolj potentnimi podjetji v tehnološki panogi. Samo delnica nemškega Rheinmetalla je od februarja 2022, se pravi od začetka največje in najbolj brutalne vojne na evropskih tleh, pridobila kar 487 odstotkov. Nemška vlada je ta teden pri podjetju naročila dodatnih 900 oklepnikov v vrednosti 4 milijard evrov, ki jih bodo dobavili do leta 2027.

Bloomberg je danes poročal, kako nemška vlada Olafa Scholza poskuša zagotoviti dodaten denar za obrambo, čeprav se spoprijema s proračunskimi težavami, energetskim in zelenim prehodom, deindustrializacijo in demografskimi izzivi starih družb. In to kljub temu, da je prav nemški kancler ob začetku mandata vsled ruske agresije zagotovil kar 100 milijard evrov za posodobitev nemške vojske, ki je bila zaradi nemške povojne pacifistične drže vrsto let zapostavljena.

Po zgolj dveh letih je že 80 odstotkov sredstev rezerviranih za nakup najrazličnejše opreme, od granat, pušk, helikopterjev in bojnih letal ter ladij. Obrambni minister Boris Pistorius je celo predlagal vnovično zamrznitev ali pa kar reformo famoznega nemške dolžniške zavore, zato da bi lahko pospešili oboroževanje države.

Ne dva, ampak najmanj 4 odstotke za obrambo EU

Čeprav se proračuni evropskih držav za obrambo krepijo, pa strokovnjaki opozarjajo, da je Natov novi dvoodstotni prag verjetno prenizko izhodišče. Glede na impozantne številke, ki jih producira ruska obrambna industrija, zaradi katere se je tamkajšnja ekonomija povsem militarizirala, poznavalci menijo, da bo Evropa morala delež v prihodnje podvojiti na vsaj štiri odstotke. Poleg ruskega prehoda na vojno gospodarstvo evropske prestolnice skrbijo tudi poročila obveščevalcev, da se osvajalske ambicije ruskega predsednika Vladimirja Putina ne bodo zaustavile na mejah Ukrajine. 

 

Vpliv obrambnih obveznic na prezadolžene članice

Voditelji evropskih držav zato resno razmišljajo o izdaji skupnih evropskih obrambnih obveznic, o čemer so govorili na zadnjem Svetu EU. Z dodatnimi sredstvi bi okrepili in povezali obrambno panogo, s čimer bi ta lahko zadostila potrebam po opremi in oborožitvi držav EU. Poleg tega bi bil denar porabljen v državah članicah, kar je za nekatere države (npr. Francija) izjemno pomembno, saj vztrajajo pri nakupu orožja v državah članicah, ne pa v tretjih državah.

Neuradno se v zvezi z obveznicami omenja številka 100 milijard evrov, ekonomist Jože P. Damijan pa je o tej bruseljski zamisli dejal, da je ta dobra. Ekonomist meni, da bi se verjetno zelo zanimali tudi institucionalni vlagatelji. Bloomberg pa v zvezi s tem ugotavlja, da bi oboroževanje lahko močno obremenilo državne proračune nekaterih doslej že močno zadolženih držav. Francija, Italija in Španija bi bile še posebej izpostavljene, navajajo, saj bi denimo javni dolg Rima do leta 2034 z letošnjih 144 odstotkov narasel na 179 odstotka. Naraščajoči dolg držav pa bi lahko resno ogrozil popandemsko okrevanje v uniji.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar