Napoved 2024: Kako obnemogel je nemški gospodarski bolnik?

"Nemčija ni bolnik Evrope, samo neprespana je in ji zato manjka skodelica kave," je izzive, s katerimi se sooča prvo gospodarstvo stare celine, ob robu gospodarskega foruma v Davosu za Bloomberg poskušal ublažiti nemški finančni minister Christian Lindner.

Če sprejmemo slikovit opis vodje liberalcev (FDP), ki skupaj s socialdemokrati (SPD) in stranko Zelenih sestavljajo nemško vladajočo koalicijo, potem bo moral biti odmerek kofeina izjemno močan.

Od tega je nenazadnje odvisna tudi politična stabilnost glavnega člena Evropske unije (EU), saj koalicijo kanclerja Olafa Scholza močno majejo neugodne gospodarske napovedi ter proračunske zagate, povezane z zelenim prehodom. Zapletena politična aritmetika medkoalicijskega usklajevanja, ki je zaznamovala sprejemanje proračunov za lansko in letošnje leto, ne nazadnje krepi tudi skrajno desnico. Ta pa v Nemčiji vedno poraja spomine na njeno temačno preteklost.

Bloomberg Mercury Nemški finančni minister Christian Lindner

 

Nemčiji se je v lanskem zadnjem trimesečju sicer uspelo izogniti recesiji in zdi se, da je Scholzu z najnovejšim predlogom proračuna uspelo na videz nemogoče. Toda temni oblaki se nad prvim gospodarstvom Evrope nikakor ne razkadijo, kajti država je v zadnjem trimesečju imela 0,3-odstotni padec BDP. Pregled gospodarskega leta pokaže, da je Nemčija v letu 2023 utrpela upad za 0,3 odstotka BDP. Bo dovolj le odmerek strukturnih reform, o katerih je govoril Lindner, ali pa bo Berlin primoran poseči po bolj trpki kurativi?

 

 

Tretjina nemških podjetij z negativnimi pričakovanji

Statistični podatki porajajo dvom o pomirjujočih besedah vodje liberalcev, ki podobno kot guverner Bundesbanke Joachim Nagel odločno zavrača ocene, da je nemški gospodarski motor okvarjen. Nemčija je namreč v primerjavi z največjimi evropskimi in svetovnimi gospodarstvi lani kot edina utrpela padec gospodarske aktivnosti. Največ so k temu prispevale težave predelovalne industrije, visoki stroški energentov, obrestne mere in šibko povpraševanje iz tujine. Zaradi tega so trije vodilni gospodarski inštituti v državi znižali napovedi gospodarske rasti za leto 2024 na 0,6 do 0,9 odstotka, medtem ko so septembra napovedali od 1,1- do 1,4-odstotno rast.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD ji napoveduje 0,6-odstotno rast, kar je drugi najslabši rezultat v primerjavi 20 držav. Za njo je namreč samo Argentina. Analitiki poudarjajo neučinkovito birokracijo, ki je slabo digitalizirana, pa zastala nepremičninski trg in gradbeni sektor ter zastarelo javno, železniško in energetsko infrastrukturno.

"Raziskave kažejo, da se poslovna pričakovanja močno slabšajo," meni predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein. "Več kot tretjina podjetij ima negativna pričakovanja za prihodnjih 12 mesecev," dodaja, pri čemer so problematična tudi negativna demografska gibanja. Delovna sila se upokojuje in to "vodi v pomanjkanje kvalificiranih delavcev".

Stroka: Brezglava ideološka energetska politika

Nemčijo v veliki meri tare razogljičenje energetskega sektorja (približno polovico elektrike ustvari iz obnovljivih virov), ki ga je na kočljivi točki prehoda prizadela energetska draginja kot posledica ruske invazije na Ukrajino.

"Zeleni prehod, vsaj takšen centralnoplanski, kot ga je zasnovala Evropska komisija oziroma komisar Frans Timmermans, s številnimi birokratskimi norostmi in paradoksi je neposredni razlog hitre deindustrializacije Nemčije," zeleni prehod, ki ga Nemčija poskuša izvesti že od časov kanclerke Angele Merkel, komentira ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Mitja Kovač. Podatki analitske hiše McKinsey, ki jih je objavil nemški Handelsblatt, kažejo, da bo zeleni prehod Nemčijo samo na področju energetike do konca 2035 stal neverjetnih 860 milijard evrov.  

Kovač ob tem pravi, da je konkurenčnost nemške industrije neposredno odvisna od nizkih stroškov energije. Samo elektrika se je v prvem lanskem polletju podražila za dobrih 25 odstotkov. Berlin je tako lanskega novembra napovedal 28 milijard evrov težak paket subvencij za gospodarstvo na področju električne energije, ki bo začel veljati z letošnjim letom in trajal do 2027.

Težave nemškega gospodarskega motorja kritično pripisuje "brezglavi ideološki energetski politiki". Prehod bo po njegovem mnenju močno obremenil nemško gospodarsko srce – industrijo (ta tvori 23 odstotkov BDP), obenem pa poglobil zaostanek konkurenčnosti in produktivnosti v primerjavi s Kitajsko in ZDA.

Kaj pričakuje slovensko gospodarstvo?

Direktor podjetja Boxmark Leather in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je bil konec leta 2023 še optimističen, vendar je v januarju Nemčija spet zašla "v negativno povprečje prejšnjega leta". Negativni trend se v prvem četrtletju nadaljuje, dodaja, zato se bo država "težko izkopala iz grožnje recesije". "Upam pa, da se bo to zgodilo v drugi polovici leta 2024," pravi.

Von Bohnstein je bolj optimistična, saj za Nemčijo pričakuje "gospodarsko okrevanje". To bo " pozitivno vplivalo na slovenske izvoznike," meni, vendar opozarja, da se morajo osredotočiti na "inovacije in razširitev svojega poslovnega portfelja".

Bloomberg Mercury Koalicija kanclerja Olafa Scholza za 2024 predlaga proračun, težak 477 milijard evrov, vendar je njegova priprava, skupaj z negodnimi gospodarskimi gibanji, javnomnenjsko podporo vlade zdesetkala na zgodovinsko nizko raven.

 

Pri Slovenskem avtomobilskem grozdu pozorno spremljajo razmere na najpomembnejšem ciljnem trgu domačih dobaviteljev avtomobilske industrije. Nemčija namreč zanje pomeni 40 odstotkov trga, ob tem pa dodajajo, da so domači proizvajalci dovolj portfeljsko razpršeni, da jih težave na nemškem trgu le ne bodo bistveno prizadele.

"Klima glede poslovnih rezultatov za leto 2024 med našimi člani je zmerno optimistična," so zapisali. Podjetja letos ne pričakujejo upada prodaje, napovedujejo pa se celo nekateri "novi pomembni posli".

GZS: Na vidiku izboljšanje gospodarskih razmer

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, je kanclerju pred dnevi uspel malone neverjeten podvig priprave vzdržnega proračuna za letošnje leto. Domiselna računovodska akrobatika državi napoveduje dodatnih 39 milijard evrov posojil in 6,3 milijarde evrov privarčevanih sredstev iz 2023. Čeprav ta ohranja nekatere najbolj sporne davčne ukrepe (denimo opuščanje kmetijskih subvencij, dajatve na letalski promet, gorivo in ogrevanje), pa vladi očitno ne bo treba poseči po zamrznitvi dolžniške zavore.

Slednja je po besedah glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije Bojana Ivanca simbol konservativne nemške fiskalne politike, a rast zasebne potrošnje ter padec cen surovin in energentov "ugodno vplivata na pričakovano izboljšanje pogojev poslovanja nemškega gospodarstva". Zato vpliv na porabo gospodinjstev in gospodarstva "le ne bo tako negativen". Ta se je v minulem letu po podatkih Destatisa zmanjšala, podobno velja tudi za državne izdatke, ki so upadli prvič po skoraj 20 letih. "Zniževanje inflacije in ohranjanje rasti plač bi ob dobri situaciji na trgu dela morala praviloma prispevati k višji realni rasti zasebne potrošnje," je njegova napoved.