Vse več znamenj, da bo ECB pritisnila na zavoro?

Kazalnik ECB za količino denarja v obtoku v evrskem območju, znan kot širši denarni agregat M3, se je julija znižal za 0,4 odstotka, medtem ko je bil še junija večji za 0,6 odstotka, je sporočila evropska centralna banka ECB. Strokovnjaki zato menijo, da se končno kažejo pozitivni vplivi jastrebovske monetarne politike ECB, ki je ključno obrestno mero v zadnjem letu dvignila na trenutnih 3,75 odstotka.

Protiinflacijski ukrepi evropskih bankirjev prav tako vplivajo na povpraševanje po posojilih, kar je dodatno znamenje, da strategija monetarnega zategovanja deluje in da je le napočil čas za predah. V primerjavi z junijem se je julija letna rast posojil gospodinjstvom upočasnila z 1,7 na 1,3 odstotka, rast posojil podjetjem pa s treh odstotkov na 2,2 odstotka, navaja ECB.

Količina denarja v obtoku v evrskem območju se je po navedbah FT zmanjšala prvič po letu 2010, kar je predvsem posledica zmanjšanja posojil zasebnemu sektorju, prav tako pa so upadli depoziti.

 

 

Kazalnik M3 je namreč eden od ključnih kazalnikov, ki jih spremlja ECB in ki ga uporablja pri merjenju učinka svoje politike, saj vključuje vloge, posojila in različne finančne instrumente (pogodbe o povratnem nakupu, delnice oziroma točke odprtih investicijskih skladov denarnega trga ter dolžniški vrednostni papirji). Zaradi usihanja posojil in krčenja kratkoročnih vlog strokovnjaki, ki jih navajajo pri Reutersu, pričakujejo upočasnitev gospodarske aktivnosti in zmanjšanje inflacijskih pritiskov. 

Poleg ocen in napovedi bomo o učinkih politike ECB zagotovo izvedeli šele proti koncu tedna, ko bosta statistični urad Surs in evropski Eurostat objavila podatka o avgustovski inflaciji doma in v evrskem območju. Svet ECB bo o nadaljnjih korakih v spoprijemanju z inflacijo odločal na svoji monetarni seji 14. septembra.

Podatki, kot je M3, pa bodo pomembno prispevali k njihovi odločitvi glede tega, ali naj banka ECB na zasedanju prvič po juliju 2022 prekine zviševanje obrestnih mer.

Temu bolj naklonjeni člani sveta pravijo, da se inflacija že znižuje in da nadaljnja zvišanja obrestnih mer lahko povzročijo nepotrebno bolečo recesijo. Jastrebi pa na drugi strani trdijo, da je inflacija, ki je bila julija v evrskem območju 5,3-odstotna, še vedno preveč nad dvoodstotnim ciljem ECB. Ekonomisti menijo, da bo končna odločitev odvisna tudi od tega, za koliko se bo znižala avgustovska inflacija.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar