V logistiki zvonijo alarmi: 'Če se ustavimo, bo narod tenko piskal'

"Nezadostna infrastruktura, evropska socialna zakonodaja, pomanjkanje delovne sile, cenovna politika, podražitev cestnin, davki rastejo, gospodarstvo se ohlaja," težave slovenskih avtoprevoznikov v eni sapi navede Peter Pišek, podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet pri OZS. Z njim smo govorili predvsem o ohlajanju največjega evropskega gospodarstva, saj je logistika "na prvi bojni liniji". "Mi smo prvi, ki čutimo zunanje vplive: dež, burja, mraz, vročina in tako dalje," slikovito opiše Pišek. 

Kakšno je stanje v Nemčiji in ali se recesija v realnem sektorju že pozna? 

Pred kratkim sem sedel na sestanku z direktorico zavoda za zaposlovanje, ki je povedala, da delavci, ki imajo naša delovna dovoljenja, iz Nemčije že hodijo nazaj. Največje evropsko gospodarstvo se ohlaja in nihče ne ve, koliko. Vemo pa, da ko Nemčija kihne, imamo mi angino.

Ohlajanje seobčuti na celotnem trgu, ni izvoza in ni dovolj uvoza. Pozna se tako pri ponudbi kot pri povpraševanju. Potem pa se soočamo še z nerealno konkurenco, opažamo damping cen in podobno. V taki situaciji avtoprevoznik dolgo meni, da bo zdržal, a vse bolj tone, ker ne pokriva lastnih stroškov. Tako ne moreš zdržati ritma odplačevanja dolgov, ni finančnega toka ali pa je ta prekratek. 

Se posledično kamionske flote zmanjšujejo?

Da, odpovedi že naročenih kamionov se dogajajo, več bodo vedeli proizvajalci. Vse skupaj ni rožnato. Na splošno smo prevozniki zelo izpostavljeni, vpliv imamo dejansko samo na 10 odstotkov cene, na vse drugo vpliva država. Ob tem je Nemčija za 80 odstotkov podražila cestnine, tudi v Sloveniji gremo na novo cestninjenje. Vse se draži, to pa je težko vkomponirati v lastno ceno, ker potem nisi konkurenčen.

Borzen je objavil nove subvencije za okolju prijaznejše prevozništvo v cestnem prometu, je to dovolj za zeleni prehod?

Tega denarja ni dovolj niti za pet odstotkov slovenskih prevoznikov. Na tem programu smo delali zadnjih šest, sedem let, na leto so nam obljubljali med 20 in 30 milijonov evrov, zdaj smo dobili 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Nekaj je bilo že izplačanih za nakup pnevmatik, a to ni niti pljunek v morje.

Prevozniki plačujemo drugi tir, nikjer praktično ne vidiš, da bi spodbujali konkurenčno panogo. Strinjali smo se s tudi s podražitvami avtocest, ker je na njih 80 odstotkov tranzita, da smo delovali državotvorno. Potem pa pričakujemo vsaj nekje odpustke, a tega nikoli ni bilo. Ne razumite me narobe: hvala bogu, da smo prišli do nekaj denarja, a tega je premalo.

Vedeti je treba, da je digitalizacija zelo pomembna za naš sektor, predvsem zaradi pretočnosti in varnosti na slovenskih avtocestah, pa tudi zaradi Luke Koper. Z ministrstvi imamo sestanke, a se nič ne moremo dogovoriti. V Sloveniji je okoli 400 tisoč vozil, v trenutnem razpisu pa ponujajo šest milijonov evrov. Dobesedno se delajo norca.

Kako pomembna panoga je logistika?

Če jutri logista ni, bomo vsi lačni. V takem položaju smo že bili, videli smo, kaj je bilo v Angliji, ko je primanjkovalo prevoznikov. Logistika je premalo cenjena in spoštovana, ljudje in politika se ne zavedajo, kaj vse pripeljemo in odpeljemo. Brez logistike ni življenja, mi smo ekosistem. Proizvedemo 17 odstotkov BDP, jemljejo pa nas tako, kot da smo nebodigatreba. A če se mi ustavimo, bo narod tenko piskal.

Bloomberg

 

Skoraj vsi že stavkajo, razmišljate o odhodu na ulice?

Mislim, da nismo daleč od stavke, ne dohajamo več. Soočamo se z nelojalno konkurenco, odprli so naš trg, tujci nas 'ubijajo'! Ukrajinci oziroma vozniki iz tretjih držav vozijo po vsaki ceni, nobenih kontrol ni, nadzirajo samo slovenske prevoznike. Tujci bodo uničili slovenski transport, kot so ga v Italiji.

V podjetju Gorenje prevoznika zbira umetna inteligenca, in sicer na način, da se ponudbe prevoznikov zbirajo dopoldne, nato pa popoldne izveš, ali si dobil prevoz ali ne. To je klanje. 

Vlada za vaše težave nima posluha?

Ne slišijo, niti resen sogovornik nismo. Morda sem že predolgo na tej funkciji. Pridem do vsakega ministra, vsi vse vedo, se strinjajo, a ne naredijo nič. A če jaz ne naredim kilometra, nimam plače za svoje delavce. Grem na sestanek, ko pridem ven, pa vem, da se nismo nič zmenili.

Vseskozi govorim eno in isto. Obupali smo, nismo več konkurenčni, preveč so nas obremenili. Nismo daleč od odhoda na ulice, obupani smo vsi v gospodarstvu. Vedno sem bil pozitiven, a zdaj ne vidim luči na koncu tunela. Mislim, da si ne zaslužimo tega.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar