Borza na rekordu, ekonomija na dnu - zakaj ima nemška lokomotiva dve hitrosti?

Ko je Friedrich Merz maja 2025 po mučnem drugem krogu glasovanja v bundestagu le prisegel kot novi zvezni kancler in se je končala agonija po razpadu tako imenovane semaforske koalicije Olafa Scholza, je bilo jasno, kaj od njega pričakujejo volivci: nemška lokomotiva evropskega gospodarstva nujno potrebuje korenit preobrat.

Po skoraj poldrugem letu so dobili kritike, oholost, razprtije in škandale ter dejavno zunanjo politiko na račun nerešenih nakopičenih težav doma. Predvsem pa veliko visokoletečih napovedi o Zeitenwende 2.0, gospodarskem preobratu, ki prihaja veliko prepozno.

Reforme: Premalo in prepozno

Glede na to, da bo visoko na seznamu kriterijev volivcev na kar treh septembrskih deželnih volitvah tudi gospodarstvo, je zakoreninjena nemška gospodarska stagnacija resen problem za politično sredino. Državne naložbe v obrambo in infrastrukturo sicer začenjajo kazati prve obrise dolgo pričakovanega okrevanja. Po marčevski reformi dolžniške zavore in ustanovitvi 500-milijardnega infrastrukturnega sklada je Nemčija dobila potrebni fiskalni manevrski prostor, pravi Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov v Triglav Investments.

 

Makroekonomski podatki razkrivajo, da so nemška gospodarska proizvodnja in tovarniška naročila v drugem četrtletju rasli hitreje od pričakovanj. Povpraševanje se je junija povečalo za 3,1 odstotka, potem ko je maja po navzdol popravljeni oceni zraslo za 0,3 odstotka, je včeraj sporočil nemški statistični urad. To je bila druga zaporedna mesečna rast, ki daje upanje za začetek konca agonije nemške gospodarske stagnacije. 

Vladni reformni paket, sprejet tik pred poletnim odmorom, prinaša davčne razbremenitve, pospešeno amortizacijo, znižanje davka na dohodke pravnih oseb in načrte za nov javni pokojninski sklad po švedskem modelu, ki bo del plač usmerjal na kapitalske trge. Kljub temu izvedba v praksi zaostaja zaradi zadušljive birokracije, pomanjkanja delovne sile in ozkih grl v gradbeništvu. Poleg tega inflacijski pritiski in geopolitične motnje zaradi konflikta z Iranom pomenijo, da leto 2026 še ne bo v celoti "leto rasti", kot je obljubljal Merz.

"Vedeti je treba, da večina predlogov reform, ko in če se bodo uresničile, ne bo dajala takojšnjih rezultatov, temveč bodo ti vidni šele na dolgi ali vsaj srednji rok," je že ob napovedi reform opozoril ekonomist z Ekonomske fakultete v Ljubljani Črt Kostevc. Tako imenovana Mittelstand podjetja, ki tvorijo jedro nemškega gospodarstva, poleg nestabilnih izvoznih trgov bremenijo tudi visoke cene energentov in delovne sile, visoki davki in administrativna bremena, pravi ekonomist.

Deljenje sredstev iz infrastrukturnega sklada zato zaostaja, pojasnjuje Ivanović. ''Do konca aprila je bilo iz zveznega stebra izplačanih 11,2 od načrtovanih 39,7 milijarde evrov, torej približno četrtina sredstev, med 109 predvidenimi mejniki pa jih je bilo doseženih 26,'' pravi.

''Na srečanju vladnega kabineta sem dejal, da je pokojninska reforma dobra in je lahko zgled za preostale države v evroobmočju,'' je na nedavnem obisku Slovenije o stanju v domovini povedal  predsednik nemške Bundesbank in član Sveta ECB Joachim Nagel. A hkrati priznal: ''Odločitev je prava in pogumna, pozitivne posledice pa se bodo pokazale čez čas.''

Čas, ki se Merzevi sredini mesec dni pred trojčkom volitev v vzhodnih zveznih deželah, kjer močno prednjači skrajno desna Alternativa za Nemčijo AfD, hitro izteka. Prepočasno izvajanje sicer pravih in težko pričakovanih ukrepov in reform pa ne bo imelo bistveno pozitivnega vpliva na rekordno nizko javnomnenjsko podporo tako Merza (ta je najnižja za kateregakoli kanclerja od začetka merjenj) kot tudi njegove strankarske unije CDU/CSU. Kot smo ugotavljali v včerajšnji analizi političnih razmer, se politična sredina v jedrni evropski državi sooča z največjim izzivom skrajne desnice po drugi svetovni vojni.

''Nemško gospodarstvo po dveh letih dosega skromen preobrat, kar v nemških medijih ni sprožilo pretirane evforije, saj dolgoročne projekcije ostajajo precej zadržane,'' je pičel in pozen učinek vladnih naporov na področju gospodarstva za preobrat v podpori javnosti opisal Aleksandar Jekić, mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede.

''Rezultat je zmerna rast BDP, ki se je v drugem četrtletju povečal za 0,2 odstotka, po 0,4-odstotni rasti v prvem četrtletju,'' makroekonomske učinke zgodovinskih fiskalnih izdatkov za infrastrukturo in obrambo pojasnjuje Ivanović. Nagel je med obiskom Slovenije ocenil, da se lahko rast še okrepi, če bo vlada pripravila dodatne nove ukrepe.

''Razpon napovedi rasti BDP za 2026 znaša med 0,6 in 0,8 odstotka ter za leto 2027 od 0,9 do 1,3 odstotka, pri čemer je energetski šok zaradi bližnjevzhodnega konflikta po oceni inštituta IFO odnesel približno 0,4 odstotne točke rasti,'' Ivanović opredeljuje vpliv mednarodnih dejavnikov, kjer izstopa iranska vojna.

Bundesbank medtem napovedi rasti v 2026 postavlja na 0,5, prihodnje leto pa na 0,8 odstotne točke.

Merz je obljubil, da bo z novim reformnim paketom ''prebil recesijo v našem gospodarstvu'' in optimistično napovedal, da bodo te leta 2027 ustvarile dodaten odstotek rasti BDP.  

Slovenska veleposlanica v Berlinu Ana Polak Petrič je med pozitivne premike ob prvi obletnici vlade uvrstila agendo za visoko tehnologijo 'High tech Agenda Deutschland'. ''Ta naj bi poslala močan signal novega začetka za Nemčijo kot središče tehnologije in inovacij ter naj bi tako tehnologije 'Made in Germany' ponovno naredila za zaščitni znak in gonilo nemške blaginje", je pojasnila slovenska diplomatka.

Agenda med prioritete uvršča umetno inteligenco AI, kvantne tehnologije, mikroelektroniko, biotehnologijo, fuzijo in podnebno nevtralno proizvodnjo energije ter tehnologije za podnebno nevtralno mobilnost. Njen ključni del pa je tudi vzpostavitev dialoga med politiko, gospodarstvom in znanostjo, ki po ocenah naših sogovornikov doslej ni bil najboljši.

Podobno menijo pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici (AHK). ''Obeti so se v zadnjih mesecih izboljšali,'' ocenjujejo, fiskalne naložbe spodbujajo rast in izboljšujejo se pogoji financiranja za podjetja. ''Ta dogajanja so prispevala k večjemu poslovnemu zaupanju in pozitivnejšemu razpoloženju na kapitalskih trgih.''

 

Nemški borzni bik

Povsem drugačno sliko tako ponuja nemška borza, ki sledi siloviti rasti evropskega indeksa Stoxx 600. Ta je v začetku avgusta že drugi mesec zaporedoma presegel rast ameriškega indeksa S&P 500. Strukturni izzivi, ki tarejo nemško in posledično tudi evropsko gospodarstvo, nimajo vpliva na optimizem vlagateljev, če upoštevamo, da je nemški borzni indeks DAX te dni dosegel nov rekord, ko je presegel mejo 26.000 točk. Krepijo se tudi pričakovanja, saj se je indeks pričakovanj vlagateljev, ki ga pripravlja inštitut ZEW v Mannheimu, julija z 10,5 junija povzpel na 26,3 točke. Izboljšal pa se je tudi kazalnik trenutnih razmer.

Preboj psihološke meje v začetku tedna je v veliki meri posledica upanja vlagateljev, da bi lahko nova pogajanja med ZDA in Iranom pripeljala do ponovnega odprtja strateško izjemno pomembne Hormuške ožine, saj so industrijsko intenzivna gospodarstva, kot je nemško, močno odvisna od cen energije.

Da nemška borza ni zrcalo gospodarstva, opozarja tudi Ivanović iz Triglav Investments. Indeks MSCI Germany je izrazito industrijsko in globalno usmerjen, pravi, "nemške borzne družbe, ki so v indeksu, ustvarijo le okoli 18 odstotkov prihodkov doma, večji del indeksa pa je globalen''. Skoraj tretjina indeksa odpade na industrijo, dobra petina na finance in slaba sedmina na informacijsko tehnologijo, medtem ko je pri ameriškem S&P 500 slika obrnjena – večino teže indeksa predstavljajo tehnološka podjetja, vezana na AI. Tu Nemčija in Evropa precej zaostajata, ugotavljajo pri Deutsche Bank. Robin Winkler, glavni nemški ekonomist pri Deutsche Bank Research, pravi, da se država sooča z odločilnim razpotjem: po njegovem mnenju bo prehod na AI določil, ali bo Nemčija kot poslovna lokacija dohitela svoje svetovne konkurente ali bo še bolj zaostala. Nobena druga država v OECD ne vlaga manj v razvoj informacijskih tehnologij kot Nemčija, kažejo podatki organizacije.

Prav tako rekordne vrednosti niso nujno dokaz močnega domačega gospodarstva, saj imajo ''bistveno pomembnejši vpliv svetovni gospodarski cikel, obrestne mere, tečaj dolarja, kitajsko povpraševanje, ameriške carine in cene energije'', kot pravi Ivanović.

Ključna bo hitra časovnica izvedbe. Ivanović je prepričan, da bo do konca leta ključno vprašanje, ali se bo tempo črpanja infrastrukturnih sredstev pospešil, kar bi bil signal, da fiskalna spodbuda prehaja iz proračunskih postavk v naročila podjetij.

Pomanjkanje naložb

Da bi kapital prešel v naročila, Merz Nemčijo aktivno trži kot 'evropski temelj stabilnosti'. Oktobra bo Berlin gostil prvi investicijski vrh, oblikovan po vzoru Macronove pobude 'Choose France'. Nemčija vlagatelje snubi s statusom edine države G7 z bonitetno oceno trojni A in močno vladavino prava.

Vendar investitorji, tako kot gospodarstveniki, zahtevajo hitrejše premike, razlogi za zamude pa so enaki. Dirk Schmitz, vodja BlackRocka za Nemčijo, je sicer pohvalil pokojninske reforme, a opozoril na dušečo birokracijo. Podobno so zatrdili pri Nemški gospodarski zbornici (DIHK), ki poudarja potrebo po reformah, ki ''krepijo privlačnost Nemčije kot naložbene lokacije''.

Opozorilom se pridružuje Robert Schramm-Fuchs iz Janus Henderson Investors, ki je za Financial Times opozoril, da ima Nemčija največ patentov v Evropi, a slab dosežek pri komercializaciji inovacij zaradi pomanjkanja globokih kapitalskih trgov, zaradi česar njena industrija drsi v past, ki ne bo več mogla ustvarjati rasti.

To se najbolj neposredno odraža v realnem sektorju, zlasti v pregovorno močnem segmentu malih in srednjih podjetij Mittelstand. Anketa banke DZ kaže, da je investicijski apetit med temi padel na najnižjo raven od začetka izvajanja ankete leta 1995. Samo 52 odstotkov anketiranih podjetij še vedno načrtuje nove naložbe v svoje poslovanje, le 26 odstotkov jih pričakuje izboljšanje poslovnih razmer v tem času.

Iz avtomobilskih obratov tanki?

Še bolj dramatične so razmere v predelovalnih panogah, zlasti avtomobilski industriji. ''Avtomobilski sektor je pod hudim pritiskom, je sredi strukturnega preoblikovanja, po katerem se bodo kapacitete morale zmanjšati v Evropi, in to bo boleče,'' je bil neposreden Nagel. Volkswagen je napovedal ukinitev do 100.000 delovnih mest in zaprtje štirih tovarn v Nemčiji, BMW ponuja pakete odpravnin za tisoče delavcev.

Edina resnično svetla točka v industriji tako ostaja obrambni sektor, podprt z več kot 100-milijardnim letnim proračunom in vsesplošno evropsko obnovo vojaških zmogljivosti. Inštitut IFO ugotavlja, da gre za edini sektor v Nemčiji, ki trenutno doživlja pravi gospodarski razcvet, v katerem se širijo tako uveljavljena podjetja kot tehnološka zagonska podjetja.

''Obrambna in infrastrukturna poraba neposredno koristi predvsem industriji, energetiki, elektroinženiringu, gradbenim materialom in logistiki, bankam in zavarovalnicam pa posredno prek večje kreditne aktivnosti in višjih obrestnih mer,'' o učinku zgodovinsko visokih izdatkov za obrambo pravi Ivanović.

Ne glede na kompleksno mrežo industrijskih izzivov je trenutna nemška investicijska agenda izjemno pozitiven signal za tesno povezane ekonomije, kot je slovensko, pravijo pri AHK. Najpomembnejša je globoka integracija obeh gospodarstev, saj so slovenska podjetja organsko vpeta v nemške dobavne verige, Nemčija pa je drugi največji partner naše države.  

Koristi nemških naložb se pogosto prenašajo prek čezmejnih vrednostnih verig, kar ustvarja poslovne priložnosti za slovenske dobavitelje, zlasti v strateških sektorjih avtomobilske industrije, strojegradnji, elektroniki, energetiki, napredni proizvodnji, vse bolj pa tudi na področju obrambe, še napovedujejo pri AHK.