Bodo prestrukturiranja odnesla še več industrije iz Evrope?

Evropska industrija bo v letu 2025 nadaljevala prestrukturiranje ključnih segmentov, ki se je začelo udejanjati že v minulem letu. "Vsako podjetje ima svojo strategijo prestrukturiranja," pravi Simon Franko, direktor slovenske in regijske podružnice podjetja Basf – največje kemične družbe na svetu, s katerim smo se o prihajajočih gospodarskih izzivih prihodnjega leta pogovarjali v posebni TV-oddaji Zoom in. 

Prav kemična industrija je namreč pod velikim pritiskom tako visokih cen energentov, zadostnega zagotavljanja čistih virov energije in zdaj še krize, s katero se sooča avtomobilska industrija – ena najpomembnejših poslovnih zaveznic kemijske industrije. "V avtomobilski industriji ustvarimo približno petino prihodkov. Cela vrsta proizvodov, ki jih vidite v avtomobilih, prihaja iz kemijske industrije. Proizvaja surovine, ki se uporabljajo v verigi in na koncu tudi predelujejo oziroma reciklirajo materiale," je pojasnil Franko. Zato je eno ključnih vprašanj za prihodnost evropskega gospodarstva: kaj bo z evropsko industrijo v prihodnje?

V sklopu strategije prestrukturiranja bo BASF že v prvi polovici leta zaprl del proizvodnje v nemškem Ludwigshafnu, na udaru so tudi proizvodni obrati v Frankfurtu. Lani so izplačali najnižje dividende v zadnjih desetih letih (2,25 evra za delnico, kar nanese dve milijardi evrov na letni ravni), v sklopu vrste ukrepov, želijo na letni ravni do leta 2026 privarčevati 2,1 milijarde evrov. Letos bo torej še eno težavno leto, ki sledi letom krize "Ta kriza traja zelo dolgo, že pet semestrov, medtem ko je kovid kriza trajala eno trimesečje," je pojasnil Franko in dodal, da se deindustrializacija v Evropi pospešuje, saj ni videti ključnih sprememb, ki so potrebne.

"V BASF uvajamo novo strategijo, s katero se želimo povrniti konkurenčnost v svetu, da lahko poslujemo globalno in se hkrati prestrukturiramo na način, ki bo omogočal delovanje v prihodnjih letih. Kaj to pomeni za BASF Adriatic še ne morem povedati," je pojasnil Franko. 

Kljub temu določeni trgi v Evropi rastejo in regija Adria je po besedah Franka ena od manj prizadetih v tem trenutku. "Bojim se, da če mi in evropske politike ne spregledamo, kaj se v Evropi dogaja, lahko tudi sami postanemo del črnih scenarijev. Za zdaj pri nas še ni tako, volumenska prodaja v regiji raste in upam, da bodo v podjetju videli, da je to še vedno regija v Evropi, ki raste in da se vanjo splača vlagati."

Kaj čaka Evropo v letu 2025?

Če pogledamo zadnje četrtletno poročilo največjega kemijskega podjetja na svetu, so v letu 2024 (januar – september) povečali neto prihodke za 15 odstotkov, število zaposlenih pa je ostalo skoraj enako. Letos pričakujejo EBITDA na ravni 10 milijonov evrov in 12 milijonov evrov v letu 2028, donosnost investiranega kapitala (ROCE) v 2028 pa naj bi bila okoli 10 odstotkov.

Kljub temu Franko ostaja realističen, ko govorimo o dogajanju v Evropi. "Nimam rožnatih očal, Evropi ne napovedujem ničesar dobrega za zaposlovanje. Pravih ukrepov, ki bi jih potrebovali, za zdaj še, ni. Treba bo zamenjati vire energije, kar predstavlja velike investicije. Ob tem omenimo, da BASF prejema tudi določene oblike spodbud s strani nemške vlade za zeleni prehod. Emisije ogljikovega dioksida, ki so eden od ključnih kazalnikov uspešnosti podjetij, naj bi v letu 2024 dosegle med 16,7 in 17,7 milijoni ton, kar je več kot jih ustvari Slovenija na letni ravni. Po podatkih Statističnega urada je Slovenija v letu 2022 ustvarila 12,7 milijona ton emisij ogljikovega dioksida.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar