Dobro jutro. Na sobotno dopoldne z vami pijem prvo kavo Aleš Kovačič, novinar. "Premalo in prepozno," se je glasil odgovor analitika zavarovalnice Coface na moje vprašanje, ali bodo napovedane davčne olajšave in ponovno uvedene subvencije na električna vozila na nemškem trgu morda izboljšala obete za slovensko avtomobilsko industrijo.
Slovenski dobavitelji v okviru slovenskega avtomobilskega grozda ACS nemškim avtomobilskim koncernom dobavijo okoli 40 odstotkov izdelanih komponent. Predvsem pa bo Nemčija eden glavnih izvoznih trgov pompozno napovedanega električnega twinga, ki bo nastajal izključno v Sloveniji. Od tržnega uspeha projekta je odvisna usoda Renaultove domače tovarne Revoz, ki je naš edini največji proizvajalec avtomobilov. Projekt, ki je bil razvit v rekordno kratkem času, je v sklepnih fazah uvajanja v serijsko proizvodnjo, uradna verzija in cene pa naj bi bile znane v začetku novembra.
Ne nazadnje ga je premier Robert Golob pred dnevi ponosno razkazoval gostujočemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu med njegovim obiskom v Sloveniji. Pri čemer sta oba voditelja o velikem upu domače, francoske in evropske avtomobilske industrije v konkurenčni tekmi s Kitajci govorila z izbranimi besedami.
Preberi še
Zgodbe tedna: Realni donos ljudske obveznice, slovenski pokojninski skladi, stabilni kovanci
Ste kupili ljudsko obveznico? Izračunali smo realni donos do danes.
18.10.2025
Renault v rdečem reže kadre, Revoz medtem na veliko zaposluje
Renault ob milijardnih izgubah napovedal zaprtje na tisoče delovnih mest v Franciji.
13.10.2025
Kako Revoz z e-twingom postaja tehnološki laboratorij Renaulta
Renault izziva Kitajsko: Prihaja twingo, potem pa 20 novih modelov in prepolovitev razvojnega časa.
06.08.2025
Golob bi poleg Revoza in Magne kitajska vozila izdeloval še v tretji tovarni
Viri: Sklepna pogajanja s kitajsko vlado, carine in Luka Koper prevesile tehtnico v korist Slovenije.
22.05.2025
Izzivov, s katerimi se na trg podaja malček, ki bo v Novem mestu poskrbel za nove zaposlitve, medtem ko nemški in francoski koncerni – med njimi tudi Renault – napovedujejo kadrovska krčenja, torej ne manjka. Poleg kitajskih tekmecev, ki se ponašajo z napredno tehnologijo, predvsem pa konkurenčno ceno, sta namreč tu še neustrezna polnilna infrastruktura in skeptičnost kupcev do električnega pogona oziroma dosega električnih avtomobilov (range anxiety), ki je močno odvisen od subjektivnih in objektivnih okoliščin.
Kar se tiče pričakovanj, so ta nemara še večja od kitajskega izziva. Poleg tega ima Peking zaradi specifike državno sponzoriranega razvojnega modela tako ali tako svoje težave s prekomernimi kapacitetami, cenovnimi vojnami ter tako imenovano involucijo. Če pogledamo Slovenijo, avtomobilska industrija k BDP države prispeva okoli 10-odstotni delež in je doslej predstavljala trdno jedro celotne industrije pri nas, ki se, kot smo pisali, nasploh krči. Čeprav se veliko upov (in denarja) po novem polaga v obrambno industrijo, je ta, kot je bilo slišati na prvem obrambnem salonu pri nas, objektivno zaenkrat minoren industrijski in ekonomski dejavnik. Kljub temu da je dodana vrednost na zaposlenega blizu 100 tisoč evrov, je njen delež v BDP le enoodstoten.
Prav tako po besedah predstavnikov avtoindustrije niso realna pričakovanja, da bi lahko naročila za obrambno industrijo nadomestila morebitno krčenje naročil tujih avtomobilskih koncernov pri domačih dobaviteljih. Dvojna raba, gor ali dol, a paralele med izdelavo tanka in izdelavo avtomobila niso velike. Panike v panogi (še) ni, vendar nad avtosektorjem že nekaj časa vztraja senca upada prodaje in odpuščanj evropskih velikanov, ki so posledica dvomov, ki naj bi jo s ceno pod 20 tisočaki naslovil prav e-twingo.
Kot pravi za Bloomberg Adrio pogosto citirani analitik Terry Haines, je rdeča nit leta 2025, da geopolitika skozi carine diktira tempo globalni ekonomiji in finančnim trgom.
Toda treba je biti realen in priznati, da je skepsa analitika Coface, ki mu prigovarjajo tudi tisti z Umarja, upravičena. Razlog pa niti ni toliko v hladnem odnosu evropskega kupca do e-avtomobilov, kot je na drugi strani v neobetavnih makroekonomskih izgledih za večji del izvozno usmerjenih, odprtih in visokoindustrializiranih držav EU, kakršna je Slovenija. Ali povedano naravnost – v geopolitiki ZDA, ki carine uporabljajo kot sredstvo za dosego svojih geostrateških in geoekonomskih interesov. Kot pravi za Bloomberg Adrio pogosto citirani analitik Terry Haines, je rdeča nit leta 2025, da geopolitika skozi carine diktira tempo globalni ekonomiji in finančnim trgom.
In tako bo, dokler bo v Beli hiši vedril in oblačil Donald Trump. Da Slovenijo in EU v obdobju brezkompromisnega obujanja ameriške doktrine realne politike čakajo vsaj še dobra tri leta velikih izzivov, je najbrž precej zadržana ocena. Napovedi strokovnjakov glede gospodarske rasti in posledic trgovinske vojne so v primeru Slovenije najbolj pesimistična prav za avtomobilsko industrijo, ki je preko nemških koncernov prodajno in dobaviteljsko življenjsko vezana na trga ZDA in Kitajske. Ta pa sta na eni strani zaradi geopolitičnih navzkrižij in na drugi posebnih zakonitosti organizacijske zasnove zanje vse bolj nedostopna.
In za konec še malo dodatnega pesimizma. Nič manj ni Slovenija geopolitičnim tveganjem izpostavljena tudi v primeru paradnega konja farmacevta Krke. Ta levji delež posla opravi na ruskem trgu, prav tako ima tam proizvodne kapacitete. Predsednik Vladimir Putin pa je napovedal aktivacijo pravnega akta zaplembe zahodnega premoženja, če se bo ta odločil za uporabo v tujini zamrznjenih ruskih sredstev.
Lep vikend.