Top 5 novic za začetek dneva: Svarilo Rusom, Donald Trump pa uvaja nove carine

Dobro jutro, na zadnji delovni dan v tednu se z vami prebujam Aleksandar Lukić, novinar Bloomberg Adria. Prihajajo nove carine Donalda Trumpa, vse bodo po njegovih napovedih začele veljati 1. oktobra.

"Uvedli bomo 100-odstotno carino na vse blagovne znamke ali patentirane farmacevtske izdelke, razen če podjetje v ZDA gradi svojo farmacevtsko proizvodno tovarno v Ameriki," je na družbenem omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik. Če se je gradnja takšne tovarne že začela, teh izdelkov carina ne bo doletela.

Napovedal je tudi 50-odstotno carino na vse kuhinjske omarice, kopalniške elemente in povezane izdelke. 30-odstotni pribitek bo dodan tudi oblazinjenemu pohištvu. "Razlog za to je obsežno preplavljanje trga s temi izdelki v ZDA s strani drugih tujih držav. To je zelo nepoštena praksa, zaradi nacionalne varnosti in drugih razlogov pa moramo zaščititi naš proizvodni proces," je pojasnil.

Najnižjo, 25-odstotno carino, je napovedal na težke tovornjake.

Novi vdori ruskih letal kaznovani s sestrelitvijo?  

Evropski diplomati so ta teden opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s polno silo, tudi s sestrelitvijo ruskih letal, če se bodo kršitve zračnega prostora nadaljeval, so povedali uradniki, seznanjeni z izmenjavo, poroča Bloomberg.

Britanski, francoski in nemški odposlanci so na srečanju v Moskvi izrazili skrbi zaradi vdora treh lovcev MiG-31 nad Estonijo prejšnji teden, so povedali uradniki, ki so spregovorili pod pogojem anonimnosti, saj so se pogovori odvijali za zaprtimi vrati. Po razpravi so sklenili, da je šlo za namerno taktiko, ki so jo ukazali ruski poveljniki. 

Ruski uradniki so zanikali, da bi njihova letala vstopila v estonski zračni prostor, pravijo pa tudi, da ne "preizkušajo" Nata. Dodali so še, da je bil incident, ko so droni prileteli na Poljsko, posledica napake.

Prihaja božičnica, v proračun pa luknja

V začetku tedna smo začeli z obvezno božičnico, zaključujemo pa z luknjo v proračunu. Vlada je namreč potrdila proračuna za leti 2026 in 2027, pri tem opozarjajo na pomembne sistemske spremembe, ki jih izvajajo oziroma pripravljajo na področjih prenove plačnega sistema, dolgotrajne oskrbe, zdravstva, pokojninske reforme in obrambnih izdatkov. Dodajajo še, da med prioritetami ostajajo področja znanosti, stanovanjske politike, gospodarskega razvoja in odpornosti ter varnosti. 

Za leto 2026 načrtujejo 15,6 milijarde evrov prihodkov (to je 2,1 odstotka manj kot so jih načrtovali lani za leto 2026) in 17,7 milijarde evrov odhodkov (odhodki so višji za 3,2 odstotka). Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,1 milijarde evrov ali 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V letu 2027 naj bi prihodki znašali 16 milijard evrov, odhodki pa 18,1 milijarde evrov. Primanjkljaja naj bi tako bilo za 2,1 milijarde evrov ali 2,8 odstotka BDP.

Bosch bo odpustil 13 tisoč zaposlenih

Družba Robert Bosch bo število zaposlenih zmanjšala za dodatnih 13.000, kar kaže, kako močan je vpliv upada nemške avtomobilske industrije na največje evropsko gospodarstvo, poroča Bloomberg.

Proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji se soočajo z manjšanjem povpraševanja, rastočimi stroški dela in energije ter vedno močnejšo konkurenco hitrih kitajskih proizvajalcev. V razvoj baterijske tehnologije so vložili milijarde evrov, a zdaj ugotavljajo, da bo prehod na električna vozila počasnejši, kot so pričakovali.

Štirikrat veto, štirikrat 'povožen' - Ali sploh potrebujemo državni svet in koliko nas stane

Državnozborski poslanci so na glasovanju ponovno odločali o štirih zakonih, na katere je državni svet pred poletnim oddihom izglasoval odložilni veto. Julijski veto je bil izglasovan na zakon o prostovoljnem končanju življenja, o medicinski konoplji, o zaščiti živali in o gostinstvu - vse štiri so poslanci državnega zbora ponovno potrdili, nazadnje - včeraj - zakon o gostinstvu. 

O (ne)potrebnosti posvetovalnega telesa je bilo doslej prelitega že veliko črnila, čeprav državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno, za svoje delo pa prejemajo sejnine in zastopajo interese gospodarstva oziroma stroke.

"Državnega sveta nismo nujno potrebovali in tudi brez njega bi lahko naša politika delovala dobro," je v svoji oceni zapisal pravnik in predavatelj na Pravni fakulteti v Ljubljani Miro Cerar. Kaj o tem vprašanju menita predsednik državnega sveta Marko Lotrič in predstavnica delojemalcev in predsednice Sindikata kovinarske in elektroindustrije Slovenije Lidija Jerkič, pa tudi, koliko stane davkoplačevalce, pišemo na povezavi.

Jure Pompe, XLAB: Razpršenost na globalnih trgih rešuje pred pretresi na lokalnih trgih

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je še zadnja v nizu institucij, ki so znižale gospodarske obete za Slovenijo. EBRD je tako že tretjič zapored poslabšala napoved letošnje rasti BDP. Namesto 1,9-odstotne krepitve gospodarske dejavnosti pričakuje zgolj 0,7-odstotno. Tudi za naslednje leto je EBRD popravil rast za 0,3 odstotne točke, na dva odstotka. Čeprav v določenih panogah že čutijo ohlajanje gospodarstva na različne načine, je visoko tehnološka panoga nekoliko drugačna. 

Kot je ob robu dogodka Tehnološkega parka Ljubljana pojasnil direktor podjetja XLAB Jure Pompe, jih razpršenost na globalnih trgih rešuje pred pretresi na lokalnih trgih. Za podjetje, ki vodi na področju tehnologij oddaljenega namizja, upravljanja in avtomatizacije hibridne infrastrukture ter umetne inteligence ostaja Japonska že leta ključni trg. Delujejo v ZDA, Južni Ameriki in na evropskem trgu. 

Podjetje je preko tehnološkega parka močno vpeto v razvoj kadrov, v Sloveniji imajo ključne razvojne oddelke, marketing, prodajo in druge podporne službe pa imajo v tujini. V oddaji Spotlight smo podrobneje govorili o poslovanju in uspehih visokotehnoloških podjetij v časih gospodarskega krča in geopolitičnih napetosti. 

 

Najbolj brano

Analitiki o NLB: Pričakovan nižji dobiček, stroški največja neznanka

Padla je še zadnja ovira: 'Zakon je škodljiv, za dejavnost uničevalen'

Kako je Trump sprožil divjanje kitajskega tehnološkega bika

Ko gre espe po kredit: Kaj potrebuje in koliko kredita lahko dobi samozaposleni?

Deset let po dieselgatu: Afera, ki se je končala v solzah

Danes spremljamo

Statistični urad RS bo objavil podatke o prihodku od prodaje v storitvenih dejavnostih (julij 2025).

Znano bo, kakšna je bila stopnja inflacije na podlagi zasebne potrošnje (PCE) v ZDA avgusta. To bo prvi pomemben podatek po odločitvi Feda 17. septembra. Ekonomisti pričakujejo rast jedrnega PCE za 0,2 odstotka. Vlagatelji bodo lahko ocenili, ali je osredotočenost centralne banke na šibkejši trg dela in ne na inflacijo upravičena.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar