Štirikrat veto, štirikrat 'povožen': ali sploh potrebujemo državni svet in koliko nas stane

Državnozborski poslanci so na glasovanju ponovno odločali o štirih zakonih, na katere je državni svet pred poletnim oddihom izglasoval odložilni veto. Julijski veto je bil izglasovan na zakon o prostovoljnem končanju življenja, o medicinski konoplji, o zaščiti živali in o gostinstvu - vse štiri so poslanci državnega zbora ponovno potrdili, nazadnje - včeraj - zakon o gostinstvu. 

40 državnih svetnikov je na predlog interesnih skupin delodajalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasovalo veto na zakon o gostinstvu, ki ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin. Večina se jih je strinjala z oceno predlagateljev veta, da stanovanjske politike ni mogoče reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva.

Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo treba po njihovi oceni predvsem poenostaviti postopke pridobivanja različnih mnenj in soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri urejanju področja sobodajalstva, ki ga prav tako rešuje predlog zakona, bi bilo po njihovem treba več avtonomnosti prepustiti občinam, ki iz tega naslova tudi ustvarijo določene prihodke.

O (ne)potrebnosti posvetovalnega telesa je bilo doslej prelitega že veliko črnila, čeprav državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno, za svoje delo pa prejemajo sejnine in zastopajo interese gospodarstva oziroma stroke. Sejnine so bile nazadnje povišane konec prejšnjega leta, ko so bile usklajene z inflacijo iz leta 2013. "Državni svetniki za svoje delo mesečno prejemajo prihodek iz naslova stalnega (stik z volilno bazo) in variabilnega dela," so nam pojasnili pri službi za odnose z javnostmi državnega sveta.

Uskladitev sejnin konec leta 2024 je znašala 27,9 odstotka, tako da svetniki za delo z volilno bazo mesečno prejemajo 117 evrov bruto več, za delo na sejah pa 51,48 evra bruto več, kar skupaj nanese 236 evrov bruto. "Višina prihodka (variabilnega dela) je odvisna od sejnin oziroma od števila sej, ki se jih v določenem mesecu udeležijo. Višina stalnega dela je 639,50 evra bruto," ob tem dodajajo pri državnem svetu.

Višina zneska, ki ga posamezni državni svetnik mesečno lahko prejme, je omejena v skladu z Zakonom o funkcionarjih, in sicer lahko v bruto znesku znaša največ tretjino plače predsednika državnega sveta, ki je trenutno 1.951,24 evra. Državni svetniki so upravičeni tudi do povračila potnih stroškov, regresa za prehrano ter morebitnih dnevnic na službenih potovanjih.

Politična varovalka

Državni svetniki so zaposleni na različnih družbenih in gospodarskih področjih, ki so prek interesnih skupin zastopana v drugem domu parlamenta. Razlika v primerjavi s parlamentom je med drugim ta, da je sestava sveta varovalka pred vplivom političnih strank oziroma, vsaj v teoriji, naj bi bil tako nevtraliziran vpliv političnih strank, ki se prek parlamenta vključujejo v zakonodajni postopek. "V njegovo delovanje se je postopoma zalezla tudi strankarska politika, ki je ob vsem preostalem le še prispevala k precejšnji razvodenitvi prvotne zamisli o naravi in funkciji tega državnega organa," je o vplivu politike na državni svet v svoji oceni zapisal pravnik in predavatelj na Pravni fakulteti v Ljubljani Miro Cerar.

"Državnega sveta nismo nujno potrebovali in tudi brez njega bi lahko naša politika delovala dobro," je o vlogi in pomenu sveta dejal strokovnjak, ki pravi, da je njegov obstoj posebnost in posledica političnega kompromisa ob formiranju države. Njegova ustanovitev je ponudila izhod iz pat situacije pri sprejemanju ustave, je zapisal strokovnjak, kar je bila posledica "nepomirljivega nasprotja med zagovorniki enodomnega in zagovorniki dvodomnega parlamenta".

Koliko nas stane?

Pobud za njegovo ukinitev ali vsaj preoblikovanje v slovenski politični zgodovini zagotovo ne manjka, saj gre za zimzeleno temo tako rekoč vsakega vladnega mandata ne glede na barvo oziroma ideologijo vladajoče koalicije.

Tako je leta 2012 na pobudo takratne koalicije prišlo do glasovanja v parlamentu za spremembo ustave, ki bi omogočila njegovo ukinitev. Vendar koaliciji na čelu s stranko SDS ni uspelo zbrati dvotretjinske večine za izglasovanje ukinitve, medtem ko so se med razlogi za ukinitev pojavili tudi pomisleki glede stroškov njegovega obratovanja. Takratni predsednik Državljanske liste in državnega zbora Gregor Virant in član skupine poslancev, ki so podali predlog za ukinitev sveta, je dejal, da je institucija nepotrebna, z njeno ukinitvijo pa bi "poenostavili zakonodajni postopek in politični sistem pa tudi prihranili javna sredstva".

Lanski veljavni proračun je po javno dostopnih podatkih znašal 3.138.390 evrov, pri čemer je šlo za plače 1.556.112 evrov, za druge odhodke pa 719.096 evrov. Zadnja postavka zajema stroške, ki se nanašajo na državne svetnike, kot so sejnine, povračila stroškov, prispevki in drugi stroški.

Leta 2022 je opozicijska stranka NSi preoblikovanje sveta utemeljevala z argumentom, da bi ga bilo treba preurediti tako, da bi "lokalnim interesom omogočal boljšo zastopanost". Predlog je bil del širšega paketa predlogov ustavnih sprememb volilnega sistema, ki bi povečal število volilnih enot in uvedbo relativnega prednostnega glasu, s čimer naj bi se vsaj v teoriji povečal vpliv desnih političnih strank s pretežno bolj ruralnimi volivci.

 

Lotrič: Vladi nastavljamo ogledalo

Prevrtimo nekaj let naprej in zgodba z ukinitvijo se ponavlja tudi v levosredinski vladi, razlogi in utemeljitve so podobni. Pobudo za njegovo ukinitev je pred nedavnim dala mlajša koalicijska partnerica, stranka Levica. Ta meni, da svet z vlaganjem veta na omenjene zakone moti učinkovito delovanje vlade. Koordinatorica Levice Asta Vrečko je v objavi na omrežju X pobudo za ukinitev ali preoblikovanje utemeljila, češ da institucija "ne predstavlja več družbenega pluralizma, ampak nastopa kot zaščitnik partikularnih interesov". Namesto da bi državni svetniki odložilni veto uporabili kot orodje za zaščito javnega interesa, je veto postal sredstvo za zaščito privilegijev in oviranje potrebnih sprememb, je bila kritična.

"Kdorkoli se je doslej pojavil s predlogom za ukinitev, je s tem sprožil lastno ukinitev s političnega parketa," tiste, ki pozivajo k ukinitvi dvodomnosti, opozarja predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Pravi, da sicer razume nestrpnost vlade, saj jim svetniki z veti na zakone "nastavljajo ogledalo".

Očitke o 'nagajanju' vladi zavrača, saj se "interesi v državnem svetu zastopajo na podlagi stroke in so vsi veti na zakone, o katerih govorimo, posledica tega, da ne vsebujejo niti sledi stališč stroke", je oster predsednik sveta. "Naloga telesa je nadzorstvena funkcija, deluje pa v skladu z interesi delodajalcev, delojemalcev, lokalnih skupnosti in družbenih podsistemov, kot so zdravstvo, šolstvo, šport ter obrtniki in kmeti," pojasnjuje njegov predsednik.

Kaj pa očitki o političnem vplivanju? "Mi ne delujemo na podlagi političnih strank, ampak interesnih skupin, in to dvoje je pogosto v nasprotju," pojasnjuje ter dodaja, da se očitki in pozivi k ukinitvi začnejo pojavljati, takoj ko prestopijo mejo podajanja predlogov popravkov in posežejo po vetu. "Ukinitev ni tako enostavna, kakor si jo nekateri predstavljajo, predvsem pa bi demokracija v Sloveniji s tem veliko izgubila," opozarja Lotrič, ki pravi, da so korektiv oblasti.

Jerkič: Za sindikate pomemben organ

Državni svet ima poleg veta tudi možnost ustavne presoje. To se je v tem mandatu zgodilo 11-krat, zato je to vzvod, ki je javnosti po mnenju svetnice, predstavnice delojemalcev in predsednice Sindikata kovinarske in elektroindustrije Slovenije Lidije Jerkič najbolj poznan. "Svet ima privilegirano vlogo pobudnika ustavne presoje, zakonodajne iniciative, podajanja stališč in mnenj, sodelovanja s civilno družbo ter pa seveda možnost veta," pravi.

Katja Kodba/STA Lidija Jerkič in Branimir Štrukelj

Zato o državnem svetu, kljub temu da nima zakonodajnih pristojnosti, ne moremo govoriti zgolj kot o simbolu demokracije, meni. "Svet je lahko pomemben korektiv, za sindikate pomeni mesto, kjer smo najbližje sprejemanju zakonodajnih odločitev, ne da bi bili vezani na stranke," vidik in pomen delojemalcev strne sindikalistka.

Na vprašanje, ali bi ga bilo smiselno ukiniti, podobno kot Lotrič, sicer odgovarja negativno, a meni, da bi bile določene spremembe na mestu. "Ukinitev bi bila škodljiva za demokracijo, obstajajo pa izzivi, o katerih bi bilo dobro razmisliti," pravi. Med reformne predloge uvršča 4. branje predlogov zakonov, "da z vetom ne bi povozili celotnega zakona, temveč bi odpravljali zgolj najbolj sporne odločitve".

Gre za večkrat predlagano spremembo, ki bi uvedla možnost veta na posamezen (sporen) člen zakona v amandmajski obliki. To bi poslancem omogočilo, da o odprtem delu zakona še enkrat vsebinsko razmislijo in proučijo predlagane rešitve državnega sveta, kar je praksa v nekaterih drugih evropskih državah s podobno dvodomno zasnovo.

Jerkič dodaja še razmislek o spremembi sestave sveta v smeri zagotavljanja večje objektivnosti in avtonomije: "Ocenjujem, da včasih prevladujejo lokalni interesi, ki pa so pogosteje povezani s politiko kot drugi," je jasna. "Sprememba števila predstavnikov bi morda prispevala k depolitizaciji sveta, ki je občasno opazen," sklene svetnica.