99 problemov Mileija, a Trumpa ni med njimi

Veliki in predrzni eksperiment enfanta terribla južnoameriške politike Javierja Mileija se s poglabljajočo likvidnostno krizo v Argentini spreminja v počasno, a gotovo in za Argentince še kako znano nočno politično-ekonomsko moro.

Dolgovi, kriptovalute in korupcija

Zlovešč napovednik prihodnosti je bila letošnja pomlad, ko je argentinska vlada mednarodne institucije zaprosila za novo posojilo, s katerim bi libertarni revolucionar izničil dolg državne blagajne do centralne banke, odpravil trdovratno inflacijo, spodbudil rast in popolnil devizne rezerve. Mednarodni denarni sklad (IMF) je Buenos Airesu odobril novo štiriletno posojilo v vrednosti 20 milijard dolarjev, 12 milijard je pristavila Svetovna banka, še 10 milijard dolarjev posojil pa Medameriška razvojna banka.

A to so bili še časi, ko so svetovne finančne elite verjele v uspeh varčevalne ekonomske agende anarhokapitalista, ki je med predsedniško kampanjo leta 2023 vihtel motorno žago kot simbol boja proti pretiranemu trošenju države. "Argentina bo v prihodnjih 30 letih država z najmočnejšo gospodarsko rastjo," se je po zagotovilu finančne pomoči mednarodne skupnosti pohvalil Milei, ki je od nastopa funkcije zmanjšal javno porabo, odpustil več deset tisoč javnih uslužbencev, omejil število ministrstev in uvedel obsežen program ekonomske deregulacije.

Toda argentinska politična jesen po izgubljenih lokalnih volitvah in pred ključnimi vmesnimi kaže na začetek konca čarodeja usločevanja države in porabe. Gospodarskim tegobam so se pridružile politične muke, saj je Mileijeva stranka na nedavnih lokalnih volitvah v provinci Buenos Aires, kjer je registriranih 40 odstotkov vseh volilnih upravičencev v državi, doživela boleč poraz.

Mileijevo politično strujo so oslabile serije škandalov, vse od suma vpletenosti v kriptoprevaro do korupcijskega škandala, v katerega naj bi bila vpletena njegova sestra. Predsednik je škodo dodatno poglobil z nespametno izjavo, da gre na volitvah "za vprašanje (njegovega op. p.) političnega preživetja ali smrti". Njegova stranka je osvojila le 34 odstotkov glasov, opozicija pa 47.

Toda Mileijeva politična smrt, kot kaže, ne bo ne hitra ne mila. Državo 26. oktobra namreč čakajo vmesne volitve, kjer bodo volivci odločali o prihodnji porazdelitvi sedežev v spodnjem domu in senatu. "Njegove težave so vezane na slabitev precepcije finančnih trgov, da bo Argentina vztrajala pri začrtanih ukrepih. To je posledica serije Mileijevih političnih porazov in korupcijskih obtožb članov njegove družine," vpliv politike na finančne trge pojasnjuje ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Črt Kostevc. 

 

Skupaj z ekonomskimi tegobami se Argentina znova spreminja v brezupni primer plačilno nesposobne države. Deja vu trenutek zaznamujejo inflacija, prehranska draginja, izguba vrednosti pesa, nižanje plač in težave z odplačevanjem mednarodnih kreditnih linij. Konec avgusta je nacionalni kongres naknadno razveljavil Mileijev veto na zakon za zvišanje pokojnin in invalidnin, kar se v Argentini ni zgodilo že vsaj 20 let in s čimer je njegova stroga fiskalna dieta naletela na oviro. "Trgi so se ustrašili, da se napoveduje vrnitev peronistov na oblast in zasuk v fiskalni politiki," pravi Kostevc.

"V Argentini se že dolgo vrti spirala depreciacije pesa in apreciacije dolarja, čeprav se je pod predsednikom Mileijem le nekoliko umirila," o argentinski monetarni rak rani meni analitik Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika. Oblasti so bile zaradi krize v zadnjem tednu za zaščito tečaja nacionalne valute prisiljene porabiti 1,1 milijarde dolarjev iz deviznih rezerv, saj so pribitki na državne obveznice začeli strmo naraščati. "Ker je večina dolga denominirana v dolarjih, vsak padec pesa poveča breme v domači valuti," pojasnjuje vpliv tečaja valute na dolžniško breme. "Dolarjev argentinska centralna banka nima neomejeno veliko," dodaja sogovornik Kostevc.  

Trump odganja šakale

In to je zgolj vrh ledene gore težav, k reševanju katerih je naposled pristopil veliki zaveznik latinskoameriških konservativcev, Trump. Potem ko je ta zaradi pregona predsednika in konservativca Jaira Bolsonara napovedal carinsko vojno brazilskemu socialistu Luisu Inaciu Luli da Silvi, pa zavezniku Mileiju ponuja precedenčni odkup dolga v vrednosti 20 milijard dolarjev. ZDA tega niso storile vsaj od leta 1995 (v primeru mehiškega dolga), Trump pa potezo upravičuje, češ da gre za zaščito pred navalom "borznih špekulantov".

"Ameriško ministrstvo za finance je pripravljeno odkupiti argentinske obveznice in bo to storilo, ko bodo to dopuščali pogoji," je pred dnevi na omrežju X in z namero odvračanja borznih šakalov, ki krožijo okoli države, sporočil ameriški finančni minister Scott Bessent.

"Ne verjamem, da bo ameriška vlada v Argentino pripravljena črpati dolarje v neomejenih količinah," je o Trumpovih zagotovilih o "neomajni podpori" svojemu zavezniku skeptičen ekonomist. Navaja, da bi bilo za ubranitev navala špekulatnov na peso potrebnih 10 milijard dolarjev. 

Bloomberg med možnimi ukrepi navaja valutne zamenjave, neposredne odkupe nacionalne valute ali dolga, denominiranega v ameriških dolarjih, za kar bi ZDA posegle v svoj sklad za stabilizacijo deviznega tečaja. "Država še vedno potrebuje sveže dolarje za stabilizacijo rezerv, zato izvaja stroge varčevalne ukrepe in poskuša privabiti tuje investicije," glede možnih smeri sanacije zatečenega stanja pravi Kozole. Kostevc opozarja, da je ameriška zaveza pod vprašajem zaradi notranjepolitične dinamike v ZDA. "Ob vsej varčevalni vnemi v ZDA in hkratni veliki proračunski luknji je podpora vprašljiva," pravi. To pa je težava, saj je pomoč verodostojna le toliko, kolikor vanjo verjamejo finančni trgi.

Tudi zgodovina ni na strani novega rešilnega načrta za kroničnega latinskoameriškega bolnika, ki je pomemben nazorski in strateški zaveznik Trumpa v ameriškem geopolitičnem preddverju. Država je namreč svojevrsten rekorder, ko gre za neodplačevanje dolgov in posojil, saj doslej že devetkrat ni zmogla presežnega dolga. "Ameriška pomoč pod Trumpovo administracijo sicer pomaga pri likvidnosti, a ne odpravlja težav na tekočem računu in v politiki," o omejitvah Trumpove pomoči pravi analitik Kozole.

Bloomberg Mercury

Podpora pesu

Obeti so slabi, saj je bila država doslej že devetkrat prisiljena razglasiti insolventnost, čemur je vedno sledila globoka in boleča gospodarska kriza. Poleg porabe deviznih rezerv za obrambo pesa je Mileijeva vlada v začetku tedna za nekaj dni uvedla začasno oprostitev dajatev za kmetijski izvoz s kapico pri 7 milijardah dolarjev. Pocenitev, ki je v bistvu prikrita devalvacija, je okrepila dotok dolarskih deviz, saj je bila omejitev, predvidena do konca meseca, dosežena že v sredo.

Kmetijstvo s 6 odstotki BDP sicer ni poglavitna gospodarska panoga, a kmetijski izdelki predstavljajo skoraj polovico izvoza. Dajatve na najpomembnejše izvozne artikle so vladi tako letos prinesle 4,1 milijarde dolarjev davčnih prihodkov. Vrednost vsega izvoza je bila leta 2024 79,72 milijarde dolarjev, pri čemer je bil v prvi polovici leta 2025 največji kmetijski izvoz soje, sojine moke in koruze. Izvoz sojine moke je lani znašal 10,55 milijarde dolarjev, koruze pa 7,12 milijarde dolarjev, kot kažejo statistični podatki OECD. A temu denarju se je Milei zdaj pripravljen odpovedati v podporo pesu.

"Argentina dolarje zasluži z izvozom, a ko jih začne primanjkovati na račun različnih odlivov in obresti od dolga, pritisk pade na devizni trg," vlogo izvoza pri deviznih rezervah pojasnjuje Kozole. "Centralna banka mora takrat z menjavo pesov za dolarje in prodajo rezerv blažiti primanjkljaj, kar pa običajno vodi v dodatno depreciacijo pesa," dodaja k dinamiki.

Inflacija v državi se trenutno giblje pri 34 odstotkih, kar je glede na argentinske razmere zmerno. Bila je tudi v trendu upadanja, saj je lani znašala skoraj 300 odstotkov, letos marca pa 56 odstotkov. Prav tako se državi ob koncu leta obeta rast BDP med 5 in 5,5 odstotka. "To kaže na znake okrevanja," povzame Kozole.

 

Grožnja z vzhoda

Toda kmetijstvo ni samo ekonomski, ampak tudi geopolitični poligon, na katerem se odloča o prihodnosti Argentine in Mileijevega mandata. Argentinski kmetijski pridelki so se namreč znašli v navzkrižnem ognju trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko. Trump zato na pomoč argentinskemu zavezniku hiti tudi z namero zaščite pred naraščajočim kitajskim vplivom v regiji. Zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, ki je največji uvoznik soje na svetu, ZDA pa drugi največji izvoznik, je namreč Peking tako rekoč izničil nakup 22 milijonov ton soje v vrednosti dobrih 11 milijard dolarjev, kolikor jih je letno nabavljal pri ameriških kmetih.

Namesto tega to počne tako v Braziliji kot tudi Argentini, kar na eni strani izolira Kitajsko in gospodarsko škodi ZDA, na drugi pa v kitajsko sfero vpliva potiska najpomembnejši gospodarstvi Južne Amerike. Bloomberg je včeraj neuradno poročal, da je nekajdnevno okno prodaje kmetijskih pridelkov brez izvoznih dajatev za obsežnejše nakupe soje v veliki meri izkoristila prav Kitajska.