Francija bo predstavila proračun, kar bo najnovejši preizkus živcev vlagateljev

Francoska vlada bo predstavila načrte za občutno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, s čimer se začenja razprava, ki bi lahko odnesla premierja in še okrepila zaskrbljenost vlagateljev glede državnega dolga.

Ministri bodo v četrtek predstavili podrobnosti 54 milijard evrov vrednega "napora" za omejitev nenadzorovane rasti porabe in zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja s 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda letos na pet odstotkov leta 2027. To bo zadnji finančni načrt pred volitvami prihodnje leto.

Premier Sebastien Lecornu je že nakazal, da bo prihranke iskal pri občutljivih izdatkih, kot so pokojnine, plače v javnem sektorju in nadomestila za bolniško odsotnost, ki jih financira država. Napovedal je tudi vsaj delno podaljšanje enkratnega davka na velika podjetja iz leta 2025, in sicer kljub nasprotovanju poslovnih združenj.

Za Lecornujevo manjšinsko vlado bo to tvegana naloga. Uskladiti mora zahteve nenaklonjenih poslancev, ki so odstavili oba njegova predhodnika, s pričakovanji vlagateljev, ki zaradi vse večjih javnofinančnih in političnih skrbi v zadnjem času prodajajo francosko premoženje.

Ob svetovni razprodaji obveznic so se stroški zadolževanja Francije povečali bolj kot v drugih državah regije. Pribitek donosnosti desetletnih francoskih obveznic v primerjavi z nemškimi se je v zadnjih štirih mesecih podvojil in dosegel ravni, ki jih ni bilo od dolžniške krize v evrskem območju leta 2012. V sredo je razmik znašal 127 bazičnih točk.

Naraščajoče obrestne mere in dolg, ki naj bi prihodnje leto presegel 120 odstotkov BDP, zvišujejo stroške obresti. Finančni minister Roland Lescure je prejšnji teden dejal, da bodo ti leta 2027 dosegli približno 91 milijard evrov ter presegli letna proračuna za obrambo in izobraževanje.

"Če želimo popustiti ta primež, moramo poiskati prihranke, ki bodo sprejemljivi, vendar znatni," je povedal za radio France Inter. "Ohraniti želim finančno stabilnost Francije in zaščititi njeno kreditno sposobnost. Zato moramo danes ukrepati odločno, da ne bi bili jutri prisiljeni ukrepati."

Francoska agencija za upravljanje dolga Agence France Trésor je v torek sporočila, da se namerava prihodnje leto zadolžiti za rekordnih 340 milijard evrov, s čimer bo financirala primanjkljaj in nadomestila velik del obveznic, ki bodo zapadle.

Predsedniške volitve leta 2027 dodatno zapletajo razmere, saj opozicijske skupine nočejo ustvariti vtisa, da sodelujejo z odhajajočo administracijo Emmanuela Macrona. Če jim ne bi uspelo doseči dogovora o proračunu in bi se morali zateči k izredni zakonodaji, pa bi lahko primanjkljaj narasel, novi predsednik pa bi težje hitro sprejel želene davčne in proračunske ukrepe.

"Za zdaj je težko prepoznati očiten dejavnik, ki bi povzročil trajnejše zmanjšanje razmikov v donosnosti," je dejala ekonomistka banke ING Charlotte de Montpellier. "Sprejetje verodostojnega proračuna za leto 2027, kar se v tej fazi zdi zelo težko, bi lahko prineslo začasno olajšanje, vendar ne bi rešilo strukturnih težav francoskih javnih financ."

Zakon o javnih financah mora biti dokončno sprejet do konca decembra, da se Franciji ne bi bilo treba zateči k izredni zakonodaji, kot se je zgodilo na začetku letošnjega leta in leta 2025. Predlog med obravnavo v narodni skupščini in senatu čaka več glasovanj. Če vladi ne bo uspelo zagotoviti večine, lahko uporabi 49.3 člen ustave in se glasovanjem izogne, vendar bi bil premier tako bolj izpostavljen nezaupnici.

Bloomberg

 

Skrajno desna pretendentka Marine Le Pen je nakazala, da tokrat morda ne bo poskušala zrušiti vlade, pri čemer se je sklicevala na nevarnost krize na obvezniškem trgu. Levičarski poslanci so sicer pokazali večjo pripravljenost za vlaganje nezaupnic, vendar bi Lecornu ta verjetno prestal, če bi se skrajno desni Nacionalni zbor vzdržal.

Le Pen je napovedala, da bo v torek predstavila svoje proračunske predloge in dolgoročnejši načrt za ureditev javnih financ, če bo zmagala na majskih volitvah.

Macronovi načrti za zmanjšanje primanjkljaja so se večkrat izjalovili, ker so davčni prihodki in gospodarska rast zaostajali za pričakovanji. Njegove vlade so morale sprejemati tudi manj ambiciozne cilje, da bi si zagotovile dovolj podpore v parlamentu in ostale na oblasti.

Primanjkljaj naj bi se letos nekoliko zmanjšal na pet odstotkov BDP, vendar so ministri prejšnji mesec sporočili, da se bo povečal na 5,4 odstotka, potem ko se je gospodarstvo le za las izognilo recesiji, stroški obresti pa so poskočili.

Lecornu je dejal, da bi lahko primanjkljaj brez sprememb finančnega zakona, ki bi omejile trendno rast porabe, prihodnje leto dosegel 6,5 odstotka BDP. V osnutku proračuna je že predstavil nekatere prihranke, med drugim 2,5 milijarde evrov na ministrstvu za delo, dve milijardi evrov z zamrznitvijo indeksa za usklajevanje plač javnih uslužbencev in dve milijardi evrov s spremembami nadomestil za bolniško odsotnost.

Vlada bo predlagala tudi 5,5 milijarde evrov prihrankov v pokojninskem sistemu. To naj bi dosegla z uskladitvijo pokojnin premožnejših upokojencev, ki bi bila nižja od inflacije, ter z zmanjšanjem njihovih davčnih olajšav.

"Nobene pokojnine ne bomo znižali. Vprašanje je, za koliko jih bomo zvišali," je v sredinem intervjuju za revijo Challenges dejal minister za delo Jean-Pierre Farandou. Vlada želi primanjkljaj celotnega sistema socialne varnosti zmanjšati z letošnjih 22 milijard evrov na od 12 do 13 milijard evrov, je dodal.

— Ob pomoči Benoita Berthelota